Tragedija v Cerknem pozimi 1944

Krvava dvodejanka.

Prolog:"Oj stokrat bridki tuji mož,
povej, a veš, da sunil nož
v nedolžno si srce?"

Avtor teh verzov, cerkljanski kaplan Lado Piščanc (16.6.1914 - 3.2.1944) je v njih, kot da bi slutil, zaobjel vso tragiko, ki se je zgrnila na partizansko Cerkno, skoraj republiko v malem, kjer so verni in neverni živeli v sožitju, saj so bili tako prvi kot drugi predvsem - zavedni Slovenci.

Prvo dejanje: 27. januarja 1944. Nemci napadejo Cerkno, kjer v bliskoviti akciji pobijejo 47 (večinoma neoboroženih) slušateljev partijske šole, potem pa se zopet bliskovito umaknejo. Partizanske zaščitne enote ne reagirajo, oziroma odreagirajo prepozno, saj so, čeprav je njihova naloga varovati Cerkno, na vseh drugih možnih položajih, celo v selški dolini ...

Drugo dejanje: 3. februarja 1944. partizani justificirajo 14 pripadnikov "cerkljanske bele garde" - torej organizacije, ki si jo VOS sama izmisli, ker pač mora najti primernega krivca za pokol partijske šole. Med žrtvami sta tudi oba kaplana.

Epilog: vse do osamosvojitve Slovenije je uradna oblast, tudi s pomočjo režimsko vodene publicistike in določenih romanopiscev (npr.: Tone Svetina je v izredno odmevnem delu, pravzaprav prvi veliki slovenski knjižni uspešnici Ukana zelo potenciral obtožbe na račun kaplana Piščanca) vztrajala na konstruktu "belogardističnega izdajstva", ker ji je takšna "resnica" pač ideološko in politično najbolj ustrezala. Dejstvo pa je (o tem pričajo v knjigi objavljeni dokumenti in ostalo zgodovinsko gradivo), da skupina Cerkljanov, ki je bila po napadu usmrčena, s tem ni imela nobenega opravka in je bila torej nedolžna. Na pravega krivca oziroma izdajalca pa vse do danes ne zna pokazati niti - zgodovinska veda.

"Oj stokrat bridki tuji mož,
a veš, da pride čas, ko boš
odgovor dal za vse?"