Visoko in nagubano prapočelo

"Nakar zagleda za grmom slinastega polža - velikana
'To bo pojedina' vzklikne in že pripravlja ognjišče, na katerem ga bo spekel (...)"

Potem se ta grobijan loti tega gromozanskega polža, velik je menda kot merjasec, in ga meče ob trdo skalo, da potem tudi izdihne. Še pred tem je bil čisto zgubljen, dokler ni našel, kar je iskal; namreč rimo na besedo polž - torej je ta bizarni tip pravzaprav nekakšen pesnik. To rimo najde potem v besedi solž, ki seveda ničesar ne pomeni, je pa prvi del priimka Solženicin.

In ta izrazito epska pesem, včasih bi rekli, da je malo kubistična, je prevedena v poljščino. Tudi v tej zbirki. Nekoč je bila objavljena tudi v največjem poljskem dnevniku Gazeta Wyborcza, ki ima kar polmilijonsko naklado. Strinjam se, da je pesem potemtakem prvovrstna trofeja in že zato zasluži v prenesenem pomenu okvir v knjigi. Saj je bila dejansko njegova pesem od vseh mladih slovenskih pesnikov natisnjena v največji nakladi in najbolj slišna.

Težavno pa bi bilo trditi, da pomenijo te pesmi res tako revolucijo. Saj je čas revolucij po moje mimo tudi tu. Opazne pa so nekatere intrigantne finese. Avtor tako kar parkrat govori o kralju Petru. Očitno je mišljen srbski, starojugoslovanski kralj. Zato je toliko bolj šokantno, izzivalno, da mu nekoč, ko ga neslavno pokonča, ponudi formulo preživetja na starosvetni način kralja Matjaža. Nonšalantno. To pa je res nekaj radikalno novega. Tudi za zadrti in sebični slovenski značaj. - O avtorju, sedemindvajsetletnem kranjskem pesniku sinu pesnika Bojana Piska z biografskega in bibliografskega vidika v zaključnem eseju na široko govori Primož Zevnik. Ob tem kar nekajkrat omeni začetek novega tisočletja. Ne bi želel pogrevati postane jedi, toda knjiga ima letnico 2000. Poskusi naj z denarjem! koliko tolarjev potrebujemo za jurja? Tisoč ali je dosti že devetsto devetindevetdeset? Šele če bo Primož Zevnik pridno spuščal tolarje v svoj šparovček, mu bo postalo jasno, da posamezni tolar dolgo pada vanj, skoraj tako dolgo, kot je dolg Piskov verz - zdaj smo v 90. letih, ki jih bo konec, ko se bo prikazalo leto 2001. In potem še celo leto našega tisočletja! Da Pisk pripada modernizmu tega desetletja postane jasno tudi tistim, ki znajo dobro poljsko. Piskov prevod v poljščino je žena, ki se lahko ponaša z doktoratom z Jagiellonke, označila šestkrat. Za pokušino: ne reče se ryma na slowo, ampak ryma do slowa.

povezava