Ne boj se ljubiti

O ljudeh, ki niso sposobni ljubiti, ter o maminih sinčkih in hčerkah ter očetovih punčkah in sinčkih.

Knjiga je pisana prepoznavno, ponuja vzorce patoloških vezi, s katerimi starši navezujejo otroke nase ter jim s tem jemljejo možnost, da bi kdaj zaživeli prosto. Če velja, da je družina idealna vzgojiteljica mladeži, Košičkova praksa dokazuje nasprotno: družine so leglo usodnih travm, ki zaznamujejo prihodnje odločitve mladih odrasležev. Medtem ko je človeku samoumevno, da bo šel na tečaj potapljanja, preden se bo s kisikovo bombo potopil v globino, mu je enako samoumevno, da za življenje v dvoje ne rabi nič, da ga je že življenje samo oborožilo z vsem potrebnim.

Če za živalski svet velja, da je okrilje samice oz. samca idealno za razvoj mladičev, zakaj to spodleti pri človeškem? Latentni odgovor avtorja je v nepoštenih odnosih. Pari namreč tiščijo v zakonih ne glede na to, ali v njih najdejo ljubezen ali nje. To namreč ni več nedolžno; nezadovoljnež često poišče v otrocih edini objekt svoje ljubezni.

Toda delo samo ima optimistični zastavek. Še iz take godlje zna ponuditi izhod. Seveda ob pogoju, da zagodljeni hoče ven.

Vendar pa je ena izmed značilnosti erotofobov ta, da sami v sebi ne vidijo čustvenih prizadetežev. Avtor zatorej opisuje situacije, načine dialogov, tudi sporov, ki kažejo za kakšen tip odnosov gre med otroci in starši. Skratka, bralec se lahko prepozna in potem sledi nasvetom. Pri čemer knjiga ni konec sveta, zakaj tu je še terapevt Košiček s svojo posvetovalnico.

Ena najboljših knjig tega žanra.