Gospod Pepi

"- zaljubil sem se - imel sem to srečo - pri svojih srednjih štiridesetih znova, z Zariko, svojim četrtim otrokom (...) sem bil kaj kmalu spet mladi očka (..)"

Torej naj bi bilo vse v redu. Ali res? Pisec torej zapusti ženo in tri otroke zaradi svojih višjih ciljev postati spet mlad. Celo štiri osebe mu očitno ne odtehtajo teh njegovih bizarnih višjih ciljev ... Snov tega dela sicer ni ta pisateljeva nerazumna gesta, vendar je ključ za to delo po moje spet prav tu: tudi v eem romanu gre preprosto za to, da pisec ves čas razmišlja mimo vseh barier samo o svoji obupni obsedenosti s samim sabo. Roman drugače v obliki razširjene družinske kronike, modernističnih avtorefleksij, raztreščenih spominov za oddaljeni projekt iskanja 'izgubljenega časa' itd. popisuje vse osebe in osebice iz družine in življenjskih okolij, ki mu pridejo na misel in pod prste. Osebam menda niti ni poiskal kakih izmišljenih in zakritih drugih imen, da bi se bralci morali potem truditi in iskati, kdo je kdo. Sicer je pa Slovenija itak tako majhna, da drug o drugem že tako ali tako vse vemo. Upoštevana in obdelana so torej piščeva tri okolja: avtorjevo otroštvo poteka v Mariboru, šolska leta v vojnem Mokronogu, odkoder je mama, oče iz Zagorja, in študentski čas v Ljubljani. Vse izvemo torej zdaj o rodbini Snoj, o mami, lepi teti Milki, mamini sestri (kar poglejte si jo v kopalkah), njenem možu, stricu Pepiju, drugače izdelovalcu globina Josipu Reichu, ki je delu očitno dal tudi ime. Stric Pepi morebiti sploh ni bil poročen s teto Milko, razmišlja Jožek, saj ni imel nič otrok. Vendar se pripovedovalec že kot otrok v očetovem naročju odloči, da noče biti Pepi, ko bo velik, ampak samo Jože. Morda pa je zdaj zato dal romanu tak naslov. - Pripoved je tudi zapleten sistem retrospektivnih zgodb, polnih variantnih iztekov, ki segajo v prihodnost ali preteklost. Celoti sledijo še trije, dolgi večdesetstranski epilogi: o Josipu Reichu, teti Milki in mami. Vmes so pa po vsej knjigi posuti stavčni deli, kot je tisti v navedku na začetku. Pogosto je kaj menda sestavljeno tudi iz pisateljevih preteklih knjig, kot je navedeno na začetku: iz Negativa Gojka Mrča, Jožefa ali zgodnjega odkrivanja srčnega raka ter Noetove bajte. Zelo pogosto so to samo nova jajca kot pod kokljo podtaknjeni krajši ali daljši, včasih tudi večdesetstranski odstavki z opaznimi redupliciranimi deljaji, ki se navidezno ali v resnici sploh ne tičejo glavne fabule ali kakih stranskih rokavov te krasne piščeve avtobiografije. Kar bo, pa bo! Mogoče bo kdo vse skupaj celo prebral.