2 X 3 in še nekaj za družinsko srečo

Knjigica pogovorov, skozi katere dvanajst znanih slovenskih obrazov poda inventuro svojega življenja.

Pohvalno: vsaka pripoved je zaključena celota. In še enkrat pohvalno: iz vsakega pogovora prši roj posameznemu pripovedovalcu svojskih iskric ...

Adi Smolar, pevec: reševal je križanko. Vprašanje je bilo: kaj je pogoj za srečo? Ko je rešil vodoravne besede, se je rešitev odkrila: notranji mir.

Pokojni Leon Štukelj, olimpionik: "Predsednik Clinton je ob koncu večerje na Brdu prišel k meni in se poslovil. Dal mi je roko in rekel, da me vabi na svoj pogreb."

Lidija Jerebic, vodja materinskega doma: petkrat ali šestkrat se je morala seliti, bila je dobesedno postavljena na cesto, zato lahko danes razume matere, ki imajo za sabo trnovo pot selitve.

Marta Jakupič Kunaver, slikarka: "Bilo nas je deset bratov in sester in kot najmlajša sem lahko bila v materinem naročju."

Tone Pavček, pesnik: pravzaprav so njegovo sonce vsi otroci.

Franc Perko, beograjski nadškof: "Ko sem bil že duhovnik, sem bil na vojaškem sodišču obsojen na pet let zapora, torej sem bil, kot pravijo Srbi, v 'visoki školi lopova'."

Štefka Kučan, soproga presednika države: se tudi razjoče in pokaže prizadetost, zaradi družbenih norm sicer prikrito ...

Mila Kačič, igralka in pesnica: "Pomagala sta mi čas in poezija."

Franc Kramberger, mariborski škof: Ni mislil na duhovniški poklic, vendar ...

Tone Kuntner, pesnik in igalec: "Živeli smo z naravo."

Metka Klevišar, zdravnica: trenutke, ko je sama, imenuje ježeva hiša.

Marija Sreš, misijonarka: "Najbolj so me obogatili revni."

V vseh pogledih prisrčno čtivo.