Dihindih
Mladinska (Jubilejna izdaja.), LJ 2000, 137 str., 5.381 SIT
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
"V zraku uležana/ armatura let, križni nikamor/ čez nebo razpet. "
Navedeni trije verzi predstavljajo začetek daljše pesmi Sredozimka iz cikla ali drugače še prej tudi zbirke Izbrisi. Ostali cikli oziroma zbirke v jubilejni antologiji ob pesnikovi šestdesetletnici so še Stiska jezika, Štukature, Palimpsesti,že omenjeni Izbrisi in Odtisi. K ciklu Izbrisi je pesnik v eliotovskem stilu dodal še opombe k posameznim pesmim, ki naj bi jasnile posamezne perspektive z dodanimi komentarji.
Tako je ob navedeni pesmi s pomenljivim naslovom pojasnjeno, da se pesem tako tiče dneva sv. Lucije, ki naj bi po julijanskem koledarju razmejevala zimo ravno na pol (za kar pesnik ponudi v razmislek še potrditev dr. Kureta). Ker Lucija etimološko izhaja očitno iz luči, to pesnika naknadno ponese v metaforično razglabljanje, vrednotenje in preverjanje dneva in noči, svetlobe in teme. Iz posamičnih podob v pesmi (omenjajo se npr. tudi karati) in vzdušja celote se da posneti, da je v ozadju tudi tako imenovana najdaljša noč v letu, do katere konkretno subjekt ne zavzame ravno ohrabrujočega odnosa, saj je tu omenjen celo mesojedi sen tisočustničnega prenočevanja. Celota vse zbirke je vsekakor zelo eklektična, filozofično je naphana, ko v frazi, z imeni ali v podobi zasije pred nami kak ontološki ali fenomenološki drobec. Zato Grafenauerjeve pesmi, mednje sodijo tudi dokaj regularni soneti, žal slabše obnovljivi,
niso ravno podvrgljive povzetkom. Niko Grafenauer je skratka poet, ki bo nedvomno ostal dobro v naši zavesti predvsem kot avtor skoraj nesmrtnih pesmi Pedenjped ali Nebotičniki sedite, zaradi katerih je bil na Mladinski knjigi tudi upravičeno zaščiten bolj kot severni medved ali jelen, da ne bom spet pretiraval. Njegovo ime povezujemo tudi in predvsem z revijo in založbo. Jasno in glasno mu je treba priznati, da se mu je res posrečilo. Včasih so ga menda na Mladinski zafrkavali, da preveč tiči v bifeju, zdaj se je pa bife na Novi reviji preselil kar k njemu v službo v Klub Nove revije. Redki dočakajo tak zmagoslavni obrat.