Odmev

"Kaj je v najhujši zimi zimzeleno? Eno./ Kaj umre, ko je v predmet spremenjeno? Eno. - Kaj je ta tihi klic, odmev imena? Mena./ Kaj je ta zven? Kaj je pomen pomena? Mena."

Navedena sta prva dva in zadnja dva verza zbirke, ki na ta način, tu odkrušen od svojih izvornih pesmi in oddaljen od podobnih verzov v isti pesmi kar najbolj plastično oz. zvokovno aktualizirajo naslov zbirke.

Naslov zbirke se očitno nanaša na to strašno zahtevno in redko pesniško obliko, ki je nastala menda že v 10. stoletju in je bila potem od italijanskih, francoskih in angleških pesnikov spet oživljena v 16. in 17. stoletju, nakar je bolj ali manj zamrla. Ne pa pri Slovencih, saj imamo Borisa A. Novaka, verzologa in pesnika, ki je t. i. echo verse uporabil pred tema dvema izpostavljenima pesmima, ki pa nista edina taka izdelka v tej zbirki, že trikrat prej, l. 1991 v zbirkah Stihija in Oblike sveta ter l. 1997 spet v zbirki Oblike srca. Sicer pa nastanek razlage odmeva izhaja iz starogrškega mita o zaljubljenosti nimfe Eho v lepotca Narcisa. Eho kar koprni in skopni v sam glas, v odmev, zla usoda pa doleti seveda tudi Narcisa, ki je po pomoti v jezerski gladini uzrl svojo lastno podobo, kar ga je potem pokončalo zaradi samozaljubljenosti in nezmožnosti združiti se s samim sabo. - Sicer pa zbirka med tema odmevoma prinaša pravzaprav same odmeve, če tako gledamo seveda na razne spominske impresije iz mladosti na bivanje v Beogradu recimo, na počitnice v Žalni pri Grosuplju pri stari mami, na nekdanja doživetja s sinom ali hčerko, na humanitarne nacionalno zavedne akcije itd.

Potemtakem ima ta zbirka, ki je dvanajsta oz. celo njegova 50. knjiga, veliko večji epski naboj, kot smo navajeni pri pesniku. Omenjam še to, da mu spomin ves čas sega tudi v antične, srednjeveške in renesančne pesniške oblike. Prednjači seveda sonet s svojimi številnimi variantami. Opozoriti je treba tudi na dve med sabo podobni izvorno pesnikovi sonetni formi: zamirajoči in brisani sonet. Zanimiva je tudi pesem Lipicanci, ki korespondira seveda s Kocbekovimi Lipicanci. Pri branju eho pesmi so mi v podzavesti ves čas pozvanjale Prešernove gazele, saj veste: ... tvojega imena ... Ne vem sicer, ali ne bodo enkrat posneli kakšne nadaljevanke o Novaku, vem pa, da se pesnik razlikuje od večine Slovencev, pred katerimi je treba zdaj že skrivati begunce.