Bridget Jones na robu pameti

Nadaljevanje knjige "Dnevnik Bridget Jones".

Za tistega, ki ne pozna omenjene uspešnice, velja za novo uspešnico isto kot za prvo. Intriganten dnevnik neporočene tridesetletnice, ki se upira samoumevnostim življenja v družini. Ta sicer ni herojina, niti ne obrekljiva zagrenjenka. Je moderna, drzna, a tudi krhka punca s tisočerimi težavicami (teža, celulit, odvečne dlačice, novinarska služba, moški, intrige, cigarete ...), ki jih rešuje, ponavlja in premleva s prijateljicama.

Bralka - seveda tudi bralec -, ki pa je prebirala omenjeni dnevnik, bo ob nadaljevanju naletela na problem zasičenosti z nadaljevanko. Znova dnevnik, isti liki, enake poteze glavne junakinje - to duši bralni žar. Po drugi strani zasičenost blažijo vsebine, ki jih polni aktivni samopremislek tipa Oprah Winfrey, ko jemlje za podlago kultne knjige samoprevzgoje, kot so "Čustvena inteligenca", "Vodnik za moške po petintridesetem", "Če bi Buda hodil na zmenke"...

Da je forma dnevnika preveč omejujoča, pokažejo njene počitnice na Tjaskem, ki se sprevržejo v napeto moro, ko jo na letališču zaprejo zaradi podtaknjenega mamila. Tu se dnevnik prelije v privlačno romaneskno čtivo. Ne po naključju. Forma romana, ki ga krasi inventivna fabula, že dva tisoč let dokazuje svojo nadvlado nad dnevniškimi zapiski, ki beležijo vsakodnevne banalnosti.

Skratka, za nove bralke zelo dobro čtivo, za oboževalke kajpak še vedno odlično, za literarno kritiko pa vprašanje: ali je moč napisati tudi tretji del celoletnih dnevnikov samske ženske v tridesetih, ki bo še vedno mamil bralne množice bralcev?