100 najboljših iger

Knjiga sodobnosti.

Ponuja namreč najrazličnejše igre za deco od rasti dojenčkov, malčkov pa tja do najstniške dobe. Pri detektivu si npr. igralec dobro ogleda, v kaj so oblečeni drugi, ter zapusti sobo. Vmes si otroci zamenjajo pa kakšen kos oblačila in igralec, ki se vrne, ravna kot detektiv, ki raziskuje, kaj se je vmes spremenilo. Pri vreči nekdo, ki ne sodeluje v igri, v vrečo zmeče vse mogoče reči, sodelujoči pa ob "šlatanju" ugotavljajo, kaj neki držijo v roki.

Knjiga je tudi zgled praktične uporabnosti domačih predmetov; tako nam za memory ni treba ravno v trgovino po igrače, temveč si lahko naberemo po dva zamaška, gumba, kamenčka, makarončka ali znamki, ki jih pokrijemo s plastičnimi lončki. Ali pa, ko ponudi navodila, kako si lahko sami napravimo krono ali očala. Pozna tudi koristne rešitve za včasih mukotrpno vožnjo z avtomobili, ko tečnobneže vprežemo v igre opazovanja.

Med prebiranjem pa naletimo na stare igrice, kot so ristanc, krompir, različice slepih miši, kozeklamf... In v hipu ugotovimo, zakaj ta knjiga ne bi vžgala pred tridesetimi leti. Takrat je teklo življenje ulice, v katerem so kraljevale otroške igre, ki so se prenašale kot kulturno blago od starejših na mlajše. Tamali so s strani pogledovali tavečje pri njihovih igranjih in čakali na priložnost, da se jim priključijo.

V sodobnosti, ko so otroci po vrtcih, po šoli po krožkih, s starši po igriščih in zviralih, ali pa se družijo doma z izbranimi otroci, je igrivost pouličnega življenje prosto potepajoče se otročadi usahnila. Z njo pa tradicionalno izkustveno učenje igric. Te se zdaj prenašajo prek knjig in seveda staršev ali vzgojiteljev, ki se jim jih da brati.