Vsa slovenska jezera
DZS, Ljubljana 2001, 14.990 SIT
Leksikon slovenskih stoječih voda v fotografijah in besedah.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Leksikon slovenskih stoječih voda v fotografijah in besedah.
Nekatere so stare, Blejsko jezero (147 ha) je obstajalo že pred pleistocenom, pred 14.00 leti, druge so komajda nastale kot Ptujsko jezero (346 ha) pred dvemi desetletji.
Nekatere so gromozanske: Cerkniško jezero z 2.500 ha, druge majcene: Ugrinova lokev na Veliki planini je vsega 12 m dolga in 9 široka, tretje pa komaj opazne kot denimo napajalne kali na Krasu in po Beli krajini.
Nekatere so ledeniškega izvora: Bohinjsko jezero (318 ha), druge so nastale zaradi premogovništva: Rudniško jezero (38,9 ha) na Kočevskem, spet druge v opuščeni gramozni jami: Murskopetrovsko jezero (6,7 ha), tretje na opuščenih solinah: Solinarska jezera (100 ha) v Sečovljah, četrte na nekdanjih glinokopih: Bobovška jezera (4,5 ha) pri Kranju.
V nekaterih živi riba androga: Gajevško jezero (64 ha) pri Ljutomerju, drugod redke vrste kačjih pastirjev: Malo jezero (50 a) v Fiesi, spet drugod rak jevševec: Zeleni gaj (30 a) pri Prevojah, ponekod potočni raki: Strahomerski ribnik (2 ha) pri Iški vasi.
Nekatere segajo v globine: Velenjsko jezero (137 ha) do 53,6 metra, druge komajda prekrijejo bilje: laguna Struža (7ha) v Koprskih brdih.
Ena ima otok s cerkvijo: Blejsko jezero, druga otoček z nasadom brez, smrek in borov: Erikov ribnik (40 a) pri Logatcu.
Nekatere so številne: Triglavska jezera (6,7ha) so sedmera, medtem ko je jezera v parku gradu Brdo (9 ha) štejejo do enajst. kar 11.
V mnogih gojijo ribe, ena sama pa služi kot bazen za zasneževanje Krvavca: jezero na Velikem Zvohu, nastalo l. 1996 v umetno zatesnjeni vrtači.
Leksikon, ki preseneti: bralec se na koncu počuti, kot da živi v carstvu stoječih voda.
