Dano, zakopano

"Ta hip, ko se dotaknem sveče/ in preden jo prižgem,/ pogleda me iz sobe tleče: /'Odhajaš?' In že grem, ko da mi mnogo, dosti daje, ki pričala bo, da najraje umrl sem v temi."

Spet nova Cundričeva knjiga. Pol antologija, pol nova. Je že 129., sto devetindvajseta! Kot zakleto - v Cobissu imajo očitno le 120 Cundriča zadevajočih knjig, namreč še to takih, ki zajemajo tudi vsaj pet knjig, v katerih je pesnik bodisi soavtor (to je prav), potem pesniška tvarina, vendar to sploh ni njegova knjiga, v kaki knjigi pa lahko nastopa samo kot pisec spremne besede. Še dobro, da ta pesnik ni kod tudi kak časopisni recenzent, saj bi mu ta izjemno domiselen sistem, Janez Trdina bi rekel ta sistema, prištel oz. prištela še vse recenzirane knjige, tako da sploh ničesar več ne bi vedeli.

Glede na to, da tam verjetno niso plačani od naših obiskov prek medomrežja, ampak jih napaja državni proračun, bi jih očitno spametovala šele ukinitev teh sredstev, četudi bi bil to seveda najbolj drastičen ukrep, ki si ga nihče ne želi ali žuga z njim. Kakorkoli že, zavedajmo se, da je sedanji servis Cobissa milo rečeno samo približen. Saj Cobiss začne Cundričeve knjige nizati šele od l. 1979 dalje z Vrči, zajetje luči in teme, ne pa od l. 1961, ko je izšlo do Vrčev kar deset njegovih knjig, med njimi tudi subvencioniranih. Ali ni to porog državi? - Res so Cundričeve knjige trši oreh. Izda recimo štiri samozaložbe, nakar jih združi v novo, eno knjigo. Vsebina se kajpak ni nič spremenila, zaradi novega okolja in kontekstualnih povezav v soseščini pa te nove knjige odpirajo nekatere povsem nove vidike. Če ima pesnik še čisto avtorski odnos do tega (V pesmi Pesem skrivam.), je tudi to avtorsko dejanje. - Pesnika poznamo predvsem kot sonetista, saj je napisal kar osem sonetnih vencev sonetnih vencev, vendar so odlične tudi pred- in posonetne zbirke. Tako vsebinsko kot oblikovno. Pogoste so kvalitetne rime glagola s samostalnikom, čuti pa se tudi lep in pravilen ritem, ki je gotovo nastal ob pohodu na sprehodih. Tu je stopica res stopica! - Ker ima komisija za podeljevanje Prešernovih nagrad v zadnjem času precej smole (eni nagrad nočejo, drugi ne zaslužijo, tretji ne dobijo), lahko pojamram, da so nesposobni tudi sami. - Na začetku je zadnja kitica iz pesmi Rekvijem, ki je po moje ena najlepših pesmi v slovenščini.