Jože Košar: humanist in založnik

Danes precej redek žanr knjižnih portretov.

Klasični filolog Jože Košar (1908-1982), ki je prevajal Marxa že v kraljevini Jugoslavije, je bil intelektualec, ki se med drugo vojno ni odzval klicu partizanstva. Toda kot levičar in humanist je preživel prihod novega režima, z zamudo vstopil v partijo, bil ravnatelj elitne klasične gimnazije v Mariboru, prevajalec antike, glavni urednik in direktor založbe Obzorja ter ustanovitelj prve slovenske tovarne plošč Helidon. Menašejev Svetovni biografski leksikon ga npr. predstavi kot edinega pomembnega in sposobnega vodilenega založniškega delavca v prvih povojnih decenijah.

Košar, ki je prevajalec znamenite Platonove Države, je bil eden redkih dokazov, da Slovenija lahko funkcionira tudi kot država. Za državo je namreč predpogoj, da v njej obstaja spopad vsaj med dvemi mesti. In res, Košar je sinonim za mariborskega intelektualca, ki mu za svojo duhovno afirmacijo ni bilo treba zapustiti Maribora. Še več, konec šestdesetih je mariborsko zbirko Znamenja vzpostavil kot vseslovenski topos, v katerem se je afirmirala alternativa tedanjim časom z Dušanom Pirjevcem na čelu.

Sam knjižni portret se trudi z verodostojnostjo. Portretiranca opisujeta avtorja, njegova korespondenca urednik vs. pisatelji, partijske karakteristike, prikazi njegovih sodobnikov, med katerimi pa nahajamo celo nekaj takih, ki ga pokažejo v temačni vlogi. Bil je pač otrok jugosocializma, ki na mestu ravnatelja ni prenesel moža v neodvisni drži humanista, temveč v najboljšem primeru prilagodljivega pragmatika humanističnih nazorov.