Igor Mekina
-
18. 9. 2014 | Svet
Škotska pred zgodovinsko odločitvijo
Na Škotskem so se ob sedmi uri zjutraj odprla volišča, na katerih bo 4.285.314 registriranih volilcev, ki prebivajo v Škotski, na zgodovinskem referendumu glasovalo o neodvisnosti dežele, ki je že 307 let del Velike Britanije. Že sedaj pa je jasno, da so glede referenduma pristaši osamosvojitve Škotske, zbrani okoli predsednika vlade škotske Alexa Salmonda, zmagali ne glede na končno odločitev. Samo dva dni pred referendumom so namreč predsedniki treh najpomembnejših strank v Veliki Britaniji -konservativne, liberalne in laburistične stranke - Škotom v primeru, če glasujejo proti neodvisnosti, obljubili veliko večje pristojnosti, kot jih imajo doslej. In to kljub temu, da v sporazumu, podpisanem leta 2012, Škotska in vlada v Londonu mesec dni pred dnevom referenduma niso smele javno podajati novih pobud in obljub. VEČ>>
-
15. 9. 2014 | Politika
Lahko Slovenija postane ruska tarča?
Vstop v NATO bo pomenil večjo varnost za Slovenijo. Tako so nas predstavniki vlade prepričevali leta 2004. Kljub temu, da smo že leta 2004 vstopali v zvezo, ki je temeljila na logiki neskončne širitve, delovanju izven območja članic tudi brez soglasja VS OZN in doktrini preventivnih napadov (zlasti to velja za ZDA), je bila tudi večina slovenske javnosti prepričana, da bo Slovenija varnejša v zvezi NATO. VEČ>>
-
14. 9. 2014, 11:00 | Svet
Ameriški predsednik Barack Obama, Nobelov nagrajenec za mir in predsednik ZDA, ki je želel končati vse neskončne ameriške vojne proti terorizmu, je znova – na enak, oziroma še bolj sporen način kot njegovi predhodniki – pravkar napovedal še eno. Tokrat proti Islamski državi, oziroma silam ISIS-a, ki je tudi ob pomoči ZDA, članic EU in drugih podpornic skrajnih sunitskih skupin predvsem v Siriji nastala na delu ozemlja Sirije in Iraka. Da gre res za vojno, je po nekaj dnevih izmikanja ameriškega zunanjega ministra Johna Kerrya, ki je neprepričljivo trdil, da ta termin »ni primeren« za opis zadnje odločitve predsednika, na koncu priznala tudi Bela Hiša. »ZDA so v vojni z ISIS na isti način, kot smo v vojni z Al Kaido in z njenimi pristaši po vsem svetu,« je končno priznal dejal tiskovni predstavnik Bele hiše Josh Earnest.
-
12. 9. 2014 | Svet
Evropejci o škotski neodvisnosti
Samo šest dni pred odločilnim referendumom o neodvisnosti Škotske oba tabora – unionisti, zbrani okoli kampanje »Bolje skupaj« in zagovorniki neodvisnosti »Da Škotska« – poskušajo z zadnjimi napori prepričati okoli deset odstotkov še neodločenih volivcev o pravilnosti njihove izbire. Informacije o uspehih in neuspehih prepričevanja so kontradiktorne. Za neodvisnost naj bi bilo dve tretjini škotskih arhitektov – toda proti naj bi bila več kot polovica profesorjev škotskih univerz. VEČ>>
-
8. 9. 2014 | Politika
Zadnji dnevi Združenega kraljestva
Če je verjeti zadnji raziskavi, ki jo je o škotski neodvisnosti opravila organizacija za raziskovanje javnega mnenja YouGov, je pred nami zadnjih deset dni obstoja Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske. Velika Britanija, kot jo poznamo danes, bi po odločitvi okoli 80 odstotkov prebivalcev Škotske, ki se bodo udeležili referenduma 18. septembra, postala samo še preteklost. Zveza, ki je bila sklenjena leta 1707 in je obstajala 307 let, bi bila obsojena na propad, Škotska pa bi po pogajanjih z ostankom države postala nova evropska država. VEČ>>
-
4. 9. 2014 | Ekonomija
Po najnovejših uspehih upornikov v vzhodni Ukrajini se države EU pripravljajo na nov krog bolj ali manj brezzobih sankcij proti Rusiji. Prepričanje nekaterih v EU in zvezi NATO, da bo Rusija v vzhodno Ukrajino pošiljala samo humanitarno pomoč in se zadovoljila z verbalno podporo upornikom, ki na koncu ne bodo kos vsesplošnemu obstreljevanju ukrajinske vojske, tako da bo ta lahko osvobodila uporniške regije, se je, tako kot smo napovedovali, izkazalo kot zelo naivno. VEČ>>
-
26. 8. 2014 | Ekonomija
Michael Franzese, nekdanji mafijski šef kriminalne združbe Colombo iz New Yorka, je v intervjuju za CNBC, dejal, da je vse v zvezi z delnicami danes »balon, ki bo v nekem trenutku počil in ko se bo to zgodilo, ne bo dobro«. Še prej je v podobnem intervjuju dejal, da je njegov nasvet, naj ljudje raje kupujejo zlato, kajti pri zlatu bo zmeraj nekaj ostalo, v primerjavi z delnicami, ko se v »naši državi lahko odpravite spat in vsi vam povedo, da je vse čudovito, potem pa se zbudite in vse je šlo«. VEČ>>
-
24. 8. 2014 | Svet
Z bojkotom, dezinvesticijami in sankcijami proti apartheidu Izraela
Zločinsko ravnanje Izraela na okupiranih področjih Palestine je možno tudi zaradi podpore ZDA in evropskih držav ter njihovih podjetij, ki Izrael oskrbujejo s stroji za uničevanje palestinskih domov. Več>>
-
24. 8. 2014 | Svet
Evropske države bojkotirajo, ZDA profitirajo
ZDA se zavzemajo za nove sankcije Rusiji, vendar Rusije ne sankcionirajo tam, kjer bi to najbolj udarilo po žepu ameriške bogataše in njihove geopolitične interese. Več>>
-
20. 8. 2014 | Svet
V Cerski bitki, prvem uspehu zavezniških sil v prvi svetovni vojni, so se pogumno borili tudi prostovoljci. Srbski predsednik vlade se je v govoru spomnil tudi Slovenca Avgusta Jenka, ki je »od orožja imel samo kapo«. VEČ>>
-
17. 8. 2014 | Svet
Tudi letošnja 'lestvica miru' inštituta IEP dokazuje, da se že od leta 2007 naprej svet giblje v smeri vse večjega nasilja, ta trend pa se bo najverjetneje nadaljeval tudi v bližnji prihodnosti. Inštitut za gospodarstvo in mir (IEP) s svojo novo raziskavo in 'lestvico miru' prinaša nekaj novih spoznanj o svetu, v katerem živimo. Lestvico vsako leto sestavljajo na podlagi najrazličnejših podatkov o notranji in zunanji stopnji nasilja, tako v posamezni državi kot v njeni okolici. Raziskava je zajela 162 držav. VEČ>>
-
17. 8. 2014 | Družba
Samoupravljanje v elektronski vojni
Žvižgač Edward Snowden je znova presenetil z nekaj zanimivimi podatki. Najbolj presenetljiva je vsekakor vest, da so ameriški strokovnjaki v NSA razvili poseben program MonsterMind, ki omogoča avtomatsko vodenje spletnih vojn. Program namreč lahko sam ugotovi, ali so njegovi zaščiteni strežniki napadeni ter proti domnevnim napadalcem, ki jih sam določi, sproži ustrezen protinapad popolnoma brez intervencije ljudi. Zgodbo je prvi objavil časnik Wired. VEČ>>
-
16. 8. 2014 | Ekonomija
Medtem ko se diplomatska bitka med Kijevom in Moskvo glede usode belega konvoja z rusko humanitarno pomočjo Lugansku in Donecku bliža vrhuncu, je ukrajinski parlament sprejel zakon, ki omogoča sprejem 25 različnih predsedniških dekretov, s katerimi bo mogoče v popolnosti prepovedati vse poslovanje Ukrajine z Rusijo in prav tako tudi ves promet plina do Evrope. Ukrajinska vlada je ob tem pripravila seznam 172 državljanov Rusije in drugih državljanov ter 65 ruskih podjetij, ki jim bo prepovedano poslovati v Ukrajini zaradi 'financiranja terorizma'. VEČ>>
-
12. 8. 2014 | Svet
Luknjasta uradna verzija sestrelitve
V malezijskem časniku New Straits Times je bila objavljena zanimiva analiza možnih razlogov sestrelitve malezijskega potniškega letala nad Ukrajino, ki postavlja pod vprašaj prevladujočo teorijo o tem, da naj bi letalo sestrelili z protiletalskim sistemom BUK. Članek z naslovom 'Ameriški analitiki sklepajo, da je MH17 sestrelilo letalo' navaja vrsto dokazov o tem, da je bilo civilno letalo najverjetneje sestreljeno s 30 milimetrskimi topovi, ki so preluknjali pilotsko kabino z obeh strani. VEČ>>
-
11. 8. 2014 | Ekonomija
Rusko-ameriško naftno sodelovanje
Medtem ko članice EU trpijo zaradi izgube velikega ruskega trga za živilske izdelke zaradi ruskega povračilnega embarga, se rusko-ameriško naftno sodelovanje kljub sankcijam še naprej nadaljuje. Najnovejše sankcije Rusije, s katerimi je Ruska federacija odgovorila na sankcije EU in ZDA, bodo evropske proizvajalce hrane stale najmanj 12 milijard dolarjev. Rusija namreč uvaža okoli 35 odstotkov hrane, od tega pa okoli 10 odstotkov hrane uvaža iz držav EU. VEČ>>
-
10. 8. 2014, 07:00 | Svet
V taborišču Guantanamo ameriške vojaške oblasti še vedno prisilno umetno hranijo več neobtoženih pripornikov in jih tako ohranjajo v stanju živih okostnjakov. Več >>
-
8. 8. 2014 | Svet
Kriza v Ukrajini se približuje svojemu vrhuncu, zato nas v prihodnjih tednih skoraj zagotovo čakajo odločilni dogodki. O tem ne govorijo samo opozorila predstavnikov zveze NATO, da ima Rusija na meji z Ukrajino več kot 20.000 dobro oboroženih vojakov in da bi se lahko zelo hitro odločila za mirovno posredovanje v Ukrajini, opozorila v tej smeri prihajajo tudi iz najvišjih ruskih virov. V zadnjem pogovoru z Angelo Merkel naj bi namreč Vladimir Putin nemški kanclerki dejal, da je »vse več civilnih žrtev sprožilo humanitarno krizo v Ukrajini« in se znova zavzel za »resničen politični dialog« med uporniki in osrednjimi oblastmi v Kijevu. VEČ>>
-
7. 8. 2014 | Svet
Ukrajinski vojaki, ki so v bojih proti upornikom na vzhodu Ukrajine ostali brez hrane, vode in streliva in so se potem, ko je poveljstvo prenehalo komunicirati z njimi, odločili, da odložijo orožje in zaprosijo za vstop v Rusijo, očitno niti najmanj ne zanimajo ameriških medijev. VEČ>>
-
3. 8. 2014 | Svet
Ukrajina: visoka cena napredovanja
Ob sedanji ravni izgub bo Ukrajina v letu dni izgubila več kot 1560 vojakov – več kot Rusija v drugem, najbolj krvavem letu vojne v Čečeniji. Več>>
-
3. 8. 2014 | Svet
Namerne kolateralne žrtve v Gazi
Kljub zgražanju, ki ga napadi Izraela sprožajo po vsem svetu, nekateri vodilni mediji na zahodu še naprej objavljajo članke, v katerih posredno ali neposredno zagovarjajo izraelsko ofenzivo. Več>>
-
2. 8. 2014 | Svet
Glasna propaganda, tiha pogajanja
Vojna v Ukrajini povzroča vse več civilnih in vojaških žrtev. V informacijski vojni sicer vsaka stran poskuša čimbolj glasno predstavljati samo pozitivne strani spopada in svoje uspehe, toda dejstvo je, da bo vojna vzela strahovit, krvav davek tako Ukrajincem kot Rusom. Medtem ko si v uporniški Donecki in Luganski republiki pomagajo s predelavami kopij plakatov iz druge svetovne vojne, oblasti v Kijevu v zadnjem času zelo uspešno uporabljajo bolj moderne propagandne pristope, s produkcijo različnih domoljubnih televizijskih spotov.Več>>
-
28. 7. 2014 | Politika
Stoletnica začetka prve svetovne vojne
V tej vojni, ki je spremenila podobo Evrope, se je borilo okoli 70 milijonov ljudi, v njej pa je skupaj s civilnimi žrtvami po nekaterih izračunih umrlo tudi do sto tisoč Slovencev. Za Slovenijo je bila prva svetovna vojna po besedah zgodovinarja Boža Repeta v nacionalnem smislu katastrofa, saj je razdelila Slovence. Prej so živeli v eni državi, Avstro-Ogrski, razen Beneških Slovencev in Rezije, ki je pripadla Italiji že leta 1866. Večji del Slovenije je leta 1918 postal del Kraljevine SHS in pozneje Jugoslavije, Primorska pa je postala del Italije in se je znašla pod hudim pritiskom asimilacije in fašizma. Več>>
-
27. 7. 2014 | Svet
Posilstvo kot upravičeno orožje?
Izraelska ofenziva na Gazo ni povzročila samo več sto žrtev civilistov na dejansko okupiranem območju palestinske samouprave in ogromnega materialnega razdejanja, vse več je tudi dokazov, da Izrael z vsakim dnevom nadaljevanja ofenzive izgublja bistveno podporo javnega mnenja v ZDA, ki so doslej bile in ostale edina velika zaveznica Izraela pri njegovem nasilnem reševanju palestinskega vprašanja. VEČ>>
-
26. 7. 2014 | Svet
Ukrajinsko vlado zrušile zahteve IMF
Ukrajinski predsednik vlade Arsenij Jacenjuk je odstopil potem ko je razpadla koalicija Evropska izbira, ki je nastala po prevratu februarja letos. Ukrajinsko vlado bo začasno vodil dosedanji podpredsednik vlade Vladimir Groisman. Do odstopa ukrajinske vlade prihaja v dramatičnih okoliščinah, ko na vzhodu države divja prava državljanska vojna, država pa se istočasno sooča z ustavljenimi dobavami plina iz Rusije in finančnimi zahtevami mednarodnega denarnega sklada (IMF) po zelo strogem varčevanju. VEČ>>
-
24. 7. 2014 | Svet
Kaj je res in kaj špekulacija?
Informacijska vojna za interpretacijo sestrelitve malezijskega potniškega letala nad Ukrajino se nadaljuje tudi potem, ko je vlak s posmrtnimi ostanki žrtev že zapustil območje, ki ga nadzorujejo uporniki v vzhodnem delu Ukrajine. Čeprav svetovno javno mnenje za sestrelitev večinoma že krivi Rusijo oziroma ruske upornike v vzhodnem delu Ukrajine, so odgovori na številna vprašanja še vedno nepopolni. VEČ>>
-
22. 7. 2014 | Svet
Vojaško spremstvo v tragično smrt
Čeprav vzroki za strmoglavljenje malezijskega Boeinga 777 nad Ukrajino še vedno niso odkriti in do trenutka, ko bo vzroke odkrila mednarodna preiskava ne bo mogoče zanesljivo vedeti, kaj se je sploh zgodilo, se je med ukrajinsko vlado in ruskimi uporniki že začela informacijska vojna, v kateri obe strani druga drugo obtožujeta za sestrelitev. V ruskih virih je bilo mogoče prebrati, da je bilo na območju Donecka v času preleta malezijskega letala 27 ukrajinskih sistemov BUK, ki bi lahko sestrelili letalo in da so ukrajinski radarji, po podatkih ruskega obrambnega ministrstva, spremljali malezijsko letalo, ki mu je bila smer tudi deloma spremenjena. VEČ>>
-
21. 7. 2014 | Politika
FBI nadziral tudi Janeza Drnovška
V poplavi informacij o vsesplošnem vohunjenju je bila nekako spregledana vest, da so se v past prisluškovanja ujeli tudi nekateri visoki slovenski politiki. Ne le da je ameriška NSA, kot dokazujejo dokumenti Edwarda Snowdena, avtorizirala vohunjenje tudi v Sloveniji in iz svojih operacij izvzela le štiri najtesnejše zaveznice (med katere pa Slovenija očitno ne spada), pač pa so ameriški varnostni organi spremljali tudi delo nekdanjega slovenskega in tedaj tudi jugoslovanskega predsednika oziroma predsednika predsedstva SFRJ Janeza Drnovška. VEČ>>
-
20. 7. 2014, 13:00 | Svet
TTIP: Odškodnine za »izgubljen prihodnji dobiček«?
Protesti zoper sklenitev »čezatlantskega partnerstva za trgovino in naložbe«, bolj znanega po kratici TTIP, se po razkritjih ozadja pogajanj med ZDA in EU širijo v različne države starega kontinenta. Več>>
-
19. 7. 2014 | Svet
Vohunski škandal zamrznil pogajanja o TTIP
Izgon dveh agentov CIA iz Nemčije in aretacija dveh sodelavcev nemške tajne službe BND, ki sta bila tudi agenta CIA, je v precejšnji meri ohladil nemško-ameriške odnose. Več>>
-
17. 7. 2014 | Ekonomija
Nova razvojna banka držav BRICS-a je neposreden odgovor na štiriletno ameriško zavlačevanje ratifikacije sporazuma, ki bi ZDA odvzel pravico do veta v mednarodnem monetarnem fondu . Več >>