Klemen Košak
-
27. 6. 2014 | Mladina 26 | Družba
Britanska premierka Margaret Thatcher se je leta 1981, ko sta že minili dve leti njega mandata, ki je potem trajal še devet let, pogovarjala z novinarjem časnika Sunday Times. Na koncu intervjuja, potem ko je obljubila nadaljnje krčenje javnih izdatkov, privatizacijo državnih podjetij in individualizacijo socialnih zavarovanj, je poudarila, da ji v resnici ne gre za reševanje gospodarstva. »V resnici nas zanimata srce in duša naroda. Ekonomija je sredstvo; cilj je spremeniti srce in dušo.«
-
27. 6. 2014 | Mladina 26 | Politika
Številni Slovenci se v zadnjem času čudijo položnicam, ki jim jih pošiljajo komunalna podjetja. Stroški za odvajanje komunalnih voda so se ponekod celo podvojili, čeprav ljudje niso opazili, da bi se storitev kakorkoli spremenila. Spremembe cen so posledica sprejetja nove uredbe o metodologiji oblikovanja cen, ki so jo morale občine začeti izvajati najkasneje aprila in prinaša dve pomembni spremembi.
-
13. 6. 2014 | Mladina 24 | Politika
Leta 2006 se je ljubljanski zasebni zavod Izobraževalno razvojni center dogovoril z britansko univerzo Nottingham Trent University in začel izvajati njen študijski program. Ko so prvi študentje končali program, so zaprosili za priznanje javne veljavnosti diplom. Bili so zavrnjeni. Zavod IRC ni bil akreditiran visokošolski zavod. Študentje in zavod so vztrajali, da bi moralo biti dovolj, da je v Britaniji akreditirana Nottingham Trent University, a so bili leta na sodiščih neuspešni.
-
13. 6. 2014 | Mladina 24 | Politika
Prejšnji teden je Ameriška gospodarska zbornica v Slovenijo skupaj z ameriškim veleposlaništvom poslala »predvolilno pismo slovenski politiki«. V njem sta ponudila pet načel, »da bi Slovenija končno uresničila svoj potencial prvovrstne naložbene destinacije in odličnega poslovnega partnerja«. Teh pet načel je izkoreninjenje korupcije, privatizacija, racionalizacija javnih financ, okrepitev upravljanja podjetij ter krepitev bančnega sektorja. Racionalizacija javnih financ naj bi bila potrebna zaradi »visoke obdavčitve plač in visokih socialnih prispevkov, ki predstavljajo tveganje za umik visoko kvalitetnih in visoko kvalificiranih delovnih mest«.
-
6. 6. 2014 | Mladina 23 | Politika
Minulo nedeljo je smledniški župnik Tomaž Nagode navzoče pri maši med drugim pozval na referendum o zakonu o arhivih in arhivskem gradivu ter jim položil na srce, naj glasujejo proti. »V imenu resnice ne smemo dopustiti, da bi se s tem zakonom zaščitili vsi tisti, ki so krivi za strahotne zločine, in tisti, ki so pokradli vse, kar se je v naši ubogi Sloveniji po osamosvojitvi dalo (in še naprej kradejo!!). Torej, naša dolžnost je, da kot državljani in kot kristjani gremo na volitve!« piše v zapisu maše na spletni strani župnije Smlednik.
-
Klemen Košak | foto: Uroš Abram
30. 5. 2014 | Mladina 22 | Politika
Ko je v začetku leta 2011 računsko sodišče pozvalo takratnega premiera Boruta Pahorja, naj zaradi nepravilnosti pri nakupu in prodaji Splošne plovbe razreši finančnega ministra dr. Francija Križaniča, je bil odziv takšen, kot smo jih v slovenski politiki vajeni. Poročilo računskega sodišča ima politično ozadje! Gre za zaroto, ki ruši vlado in za tehničnega mandatarja postavlja predsednika računskega sodišča dr. Igorja Šoltesa. Mladi forum Socialnih demokratov, podmladek stranke, ki ji pripadata Pahor in Križanič, je v poročilu prepoznal maščevanje Šoltesa, ker predhodnica SD Združena lista socialnih demokratov leta 1998 Šoltesu ni omogočila izvolitve za direktorja ljubljanske občinske uprave. Našteli so še, da je Šoltes prijatelj takratnega predsednika stranke Zares Gregorja Golobiča, pa da je v letih 1994, 1996 in 2002 neuspešno kandidiral na listah LDS in da naj bi bil povezan z neformalnim lobističnim združenjem Enajst. »Ne verjamemo, da gre za naključja,« so zapisali.
-
30. 5. 2014 | Mladina 22 | Politika
Programski svet Radiotelevizije Slovenija je že drugič volil generalnega direktorja. Ko so svetniki na začetku aprila izvolili Natašo Pirc Musar, sta glasovala tudi Marko Sterže in Miha Klun, ki ne bi smela biti svetnika. Nista izpolnjevala pogoja, po katerem svetnik ne more biti, kdor je bil v zadnjih petih letih član vodstva politične stranke.
-
23. 5. 2014 | Mladina 21 | Politika
V nedeljo je ljudi, zbrane na Prešernovem trgu v Ljubljani, nagovoril tudi dr. Mitja Štular, univerzitetni profesor elektrotehnike. Na stopnice frančiškanske cerkve je stopil za moralnim teologom dr. Ivanom Štuhecem in borcem za »pravo družino« Alešem Primcem. Štular je govoril v imenu civilne družbe za pravično Slovenijo, ene od podpisnic nove »Majniške deklaracije«, ki ji je bil shod uradno namenjen.
-
23. 5. 2014 | Mladina 21 | Ekonomija
Pred več kot 20 leti je bila Livarna Vuzenica v težavah, zato se je 357 njenih delavcev odpovedalo delu plač v zameno za obljubljeni lastniški delež v podjetju. Lastnine nikoli niso dobili, denar pa so šele lani izterjali od državne Družbe za svetovanje in upravljanje, naslednice sklada za razvoj, ki je bil lastnik Livarne Vuzenica.
-
Klemen Košak | foto: Uroš Abram
16. 5. 2014 | Mladina 20 | Politika
Prevladujoče težnje po preoblikovanju šolstva so na prvi pogled zelo privlačne. Gre za težnje, da bi šole posredovale zgolj uporabno znanje s čim manj učenja nesmiselnih podatkov. Docent za didaktiko in kurikularne teorije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Damijan Štefanc opozarja na spornost te usmeritve. Izločanje »neuporabnega« znanja lahko dolgoročno vodi k nižji kakovosti splošne izobrazbe.
-
16. 5. 2014 | Mladina 20 | Politika
Maja 1989 je Tone Pavček na Kongresnem trgu prebral Majniško deklaracijo. Natanko 25 let pozneje je Janez Janša pozval k podpisu Majniške deklaracije 2014, v kateri so navedene družbenopolitične spremembe, ki jih je Janša že večkrat predstavil javnosti. S tem se ustvarja vtis, da je Majniška deklaracija s svojo dediščino last Janše. Enak vzgib je verjetno botroval tudi zapletu glede tega, kdo je avtor tega dokumenta.
-
9. 5. 2014 | Mladina 19 | Ekonomija
Dnevnik ima tako kot vsi tiskani mediji težave z zniževanjem naklade, zato skuša zmanjšati stroške tudi pri raznašanju svojih edicij. Konec januarja je sklenil pogodbo z družbo Izberi, d. o. o., ki je v lasti Dela, d. d., in razvaža številne tiskane medije, februarja pa je prekinil sodelovanje s svojimi 308 raznašalci. Vodja razvoja pri Dnevniku Aleksander Bratina pravi, da so želeli s prenosom distribucije racionalizirati poslovanje, zagotoviti stabilnejšo in nemoteno distribucijo ter posel čim številnejšim raznašalcem.
-
9. 5. 2014 | Mladina 19 | Politika
V slovenskem visokem šolstvu imamo danes brezplačni redni in plačljivi izredni študij, ki je bil zamišljen kot študij ob delu, saj je obveznosti manj, predavanja pa so v petek popoldne in v soboto. Vendar se na izredni študij vpisujejo tudi mladi, ki ne delajo, zato je ta postal samo študij za tiste, ki si lahko privoščijo plačilo šolnine. Predlog novega zakona o visokem šolstvu prinaša drugačno ureditev: polni in delni študij, ki bi bila oba bodisi brezplačna bodisi plačljiva. Ko se ministru za izobraževanje Jerneju Pikalu očita, da s tem legitimira to, v kar se je izredni študij izrodil, in tako spodbuja uvedbo šolnine, odgovarja, da je ravno nasprotno, saj njegov predlog prvič prinaša omejitev deleža plačljivega študija. Ta omejitev je pri 30 odstotkih, večina študijskih programov pa ima danes zgolj nekaj odstotkov izrednih študentov, zato bi imele fakultete veliko prostora za povečevanje števila plačljivih študijskih mest. Na to Pikalo odgovarja, da obstajajo študijski programi, ki imajo 300 odstotkov izrednega študija. »Visokošolskim tajkunom, ki izkoriščajo študente, bomo pristrigli peruti,« trdi.
-
9. 5. 2014 | Mladina 19 | Družba
Erik Valenčič, ki je pred meseci za RTV Slovenija pripravil dokumentarec Koalicija sovraštva, ki je zbudil veliko pozornosti, se s slovenskimi skrajnodesničarskimi organizacijami ukvarja že več let.
-
9. 5. 2014 | Mladina 19 | Družba
V torek je bil dr. Tadej Bajd, raziskovalec gibanja ljudi in strojev, izvoljen za predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ta institucija je pogosto deležna očitkov, da je zaprta, aristokratska in elitna, med drugim zaradi tega, ker je med njenimi 97 člani le pet žensk, to pa je manjši delež kot na primer v turški akademiji.
-
25. 4. 2014 | Družba Za naročnike
Povsod na poti, ki si jo je Soča vrezala od Alp do morja, je jasno, zakaj so jo opevali pesniki. To naravo lahko dovolj dobro opišejo le pesmi.
-
25. 4. 2014 | Mladina 17 | Politika
Kadar predsednik Borut Pahor govori mladim, ne bere vnaprej napisanega govora, ampak govori prosto, saj želi delovati čim bolj sproščeno, iskreno in odkrito. Zares posrečeni pa sta iskrenost in odkritost le, kadar se govori o resnih stvareh in je povedana tudi kakšna grenka resnica. Takih priložnosti v pogovoru z mladimi tudi predsednik nima veliko. Imel pa jo je prvi ponedeljek v aprilu.
-
25. 4. 2014 | Mladina 17 | Politika
Ko so socialni demokrati za nosilca svoje liste na volitvah v evropski parlament postavili Igorja Lukšiča, so mediji ugibali o vzrokih za to odločitev. Pojavila se je tudi razlaga, da je dobro plačana služba, odmaknjena od slovenske politike, najboljša rešitev za Lukšiča osebno. »Zame niti ne. Lahko bi se v udobju zaposlitve, ki jo imam sedaj, se pravi profesor na fakulteti, sončil in pustil, da stranka počne, kar sama misli, da je prav,« je odgovoril prejšnji teden v oddaji Odmevi na TV Slovenija.
-
25. 4. 2014 | Mladina 17 | Družba
Med varčevanjem in samomorilnostjo moških obstaja močna povezava, sta ugotovila ekonomista Nikolaos Antonakakis in Alan Collins po analizi podatkov o samomorih v Grčiji leta 2009 in 2010. V teh letih je 551 moških storilo samomor zgolj zaradi varčevalnih ukrepov. »Torej skoraj oseba na dan. Glede na to, da sta bila v Grčiji leta 2010 približno dva samomora na dan, jih je polovico povzročilo varčevanje,« je za Guardian povedal Antonakakis. S Collinsom sta celo izračunala, da zmanjšanje državnih izdatkov za odstotek prinese porast samomorilnosti moških za 0,43 odstotka.
-
18. 4. 2014 | Mladina 16 | Svet
Prejšnji teden je angleški časnik Guardian poročal, da so v Franciji sprejeli zakon, ki milijonu uslužbencev v računalniških in svetovalnih podjetjih prepoveduje, da bi po šesti uri popoldan preverjali službeno elektronsko pošto na računalniku ali pametnem telefonu. Novica se je hitro razširila po spletu in nekateri mediji so razložili, da želijo Francozi s tem zagotoviti, da ne bi delali več kot 35 ur na teden, kolikor jim nalaga delovnopravna zakonodaja. V članke so vpletli tudi kritiko francoskega domnevno preveč brezbrižnega odnosa do dela.
-
18. 4. 2014 | Mladina 16 | Politika
Predlog novega zakona o visokem šolstvu je bil prvič predstavljen lani jeseni in odpor, ki ga je sprožil, se je izrazil že v skoraj vseh mogočih oblikah. Njegovi nasprotniki so objavljali prispevke v medijih, podpisali memorandum, govorili na tiskovnih konferencah, razpravljali na okroglih mizah in študentskih skupščinah. V sredo se je zakonu zgodila še ulica. Na ljubljanskem Kongresnem trgu in pred stavbo ministrstva za izobraževanje so ljudje množično zahtevali umik sprememb zakona in podprli zahtevo po študiju, ki bi bil v skladu z javnim interesom in vsem enako dostopen.
-
11. 4. 2014 | Mladina 15 | Politika
V Sloveniji ves čas krize naraščata tako brezposelnost kot revščina zaposlenih. Vendar država za socialo ni namenjala vse več sredstev, ampak vse manj. Za povrh se politiki na oblasti pogosto vedejo, kot da s tem ni nič narobe. Sporočilo predstavnikov najrazličnejših parlamentarnih strank je: edina rešitev so nova delovna mesta, ki jih lahko ustvarijo samo podjetja. Država jih mora samo razbremeniti in zato mora kvečjemu še bolj varčevati.
-
11. 4. 2014 | Mladina 15 | Svet
Prejšnji petek so sindikati iz članic Evropske unije na ulice Bruslja pritegnili več kot 50 tisoč protestnikov. Njihovo geslo je bilo: »Nova pot za Evropo: boj za naložbe, kakovostne službe in enakost.« Sindikati želijo vzpostaviti alternativo varčevanju, povečevanju neenakosti ter nadomeščanju varnih delovnih mest z bolj tveganimi in slabše plačanimi.
-
7. 4. 2014 | Politika
Odkar je bil konec lanskega oktobra predstavljen predlog novega zakona o visokem šolstvu (ZVIS-1), je njegovih javno izpostavljenih kritikov vse več. Skupni imenovalec očitkov je, da legitimira sedanji izrojen plačljiv študij in s tem ugaja bogatejšim, da komercializira slovensko visoko šolstvo in da prekarizira položaj zaposlenih na fakultetah. Odgovori ministrstva niso prepričali nikogar, zato bo študentsko društvo Iskra, ki se je jeseni prvo oglasilo proti predlogu zakona, prihodnji teden izvedlo nov protest. V sredo, 16. aprila ob treh se bodo pod geslom »NAJ ZVIS IZVISI« na ljubljanskem Kongresnem trgu zbrali tisti, ki zahtevajo umik sprememb zakona. Del Iskrinega protesta in tudi poziv na zborovanje je tudi kratek animirani video.
-
4. 4. 2014 | Mladina 14 | Politika
Za zadnjo marčno nedeljo je bil na programu televizije Planet TV napovedan dokumentarni film Maska demokracije, ki naj bi gledalcem predstavil slovensko tranzicijo skozi tri procese zoper predsednika SDS Janeza Janšo (skoraj gotovo JBTZ, Depala vas in proces Patria). Na televiziji, ki je v 51-odstotni lasti grške družbe Antenna Group in 49-odstotni lasti Telekoma Slovenije, so se hvalili, da bodo ponudili »zanimiv«, »aktualen« in »ekskluziven« film, a nato namesto njega predvajali film Iskanje Bobbyja Fisherja.
-
28. 3. 2014 | Mladina 13 | Politika
Roman Leljak, »samostojni kulturni delavec«
V soboto, 6. novembra leta 1993, je na Primorskem močno deževalo. Devetindvajsetletni Roman Leljak, ki je s svojim rdečim lamborghinijem diablom malo po poldnevu peljal po magistralni cesti med Divačo in Koprom, je vozil prehitro za mokro in spolzko cestišče. Ko je pripeljal na Kačiški klanec, ga je zaneslo, zaletel se je v kamnito škarpo in lamborghini je zagorel.
-
28. 3. 2014 | Mladina 13 | Politika
Na programu televizije Planet TV je za nedeljo ob pol devetih zvečer napovedan dokumentarni film Maska demokracije. Film si je za izhodišče postavil vprašanje, ki si ga v različnih oblikah pogosto postavlja predsednik SDS Janez Janša: »Ali je mlademu slovenskemu narodu resnično uspelo preiti iz enopartijskega komunističnega sistema v večstrankarsko demokracijo ali videz vara?« Tudi odgovor bo iskal na način, značilen za Janšo. »Tri zgodbe procesov zoper Janeza Janšo, ki so prepleteni z dvomljivimi obtožbami, so objektiv, skozi katerega lahko gledamo na moderno zgodovino Slovenije in borbo med tistimi, ki se oklepajo starega jugoslovanskega sistema, in tistimi, ki si želijo vzpostaviti slovenski, proevropski jutri,« piše v napovedniku.
-
28. 3. 2014 | Mladina 13 | Družba
»Ste tudi vi oškodovani s strani Republike Slovenije zaradi izbrisa? Želite odškodnino?« sprašuje podjetje PDA, ki se predstavlja z blagovno znamko Poškodba. Tiste, ki na vprašanji odgovorijo pritrdilno, napoti na brezplačno telefonsko številko.
-
21. 3. 2014 | Mladina 12 | Družba
»Odslej bo tudi vaš bivalni prostor izražen v številkah,« so razglasili v ameriškem mediju Techcrunch, ko so na dogodku Bojišče strojne opreme v Las Vegasu za najboljši izdelek izbrali cubesensors, belo kocko s petcentimetrskim robom in sedmimi tipali, ki zaznavajo temperaturo, vlažnost zraka, svetlobo, hrup in onesnaženost v notranjih prostorih. Ko kocko zatresete, zažari modro ali rdeče, in če zažari rdeče, vam na mobilni telefon ali računalnik pošlje podatke o opravljenih meritvah, ki razkrijejo, kaj je narobe s trenutnimi razmerami v vašem stanovanju ali pisarni, in vam tako namigne, da zaprite radiator, odprite okno, prižgite luč ali utišajte psa.
-
21. 3. 2014 | Mladina 12 | Družba
Sedemnajsti februar je bil za marsikoga, ki se v Sloveniji ukvarja s kreativnimi tehnologijami, socialnim podjetništvom in kulturo, slovesen dan. V nekdanji tobačni tovarni so odprli kreativni center Poligon, največji prostor za coworking v Sloveniji.