Klemen Košak
-
27. 9. 2013 | Mladina 39 | Politika
Od 1. julija Geodetska uprava Republike Slovenije (Gurs) za evidenco trga nepremičnin zbira tudi podatke o najemnih pravnih poslih s stavbami in z deli stavb. Najemodajalci morajo Gursu v posebnem obrazcu sporočiti več podatkov, med njimi lastnosti oddanih površin, trajanje najema, višino najemnine, svojo matično številko, državljanstvo, telefonsko številko in e-naslov ter matično številko in državljanstvo najemojemalca.
-
27. 9. 2013 | Mladina 39 | Politika
Avgusta je poslanka Pozitivne Slovenije Maja Dimitrovska ministru za izobraževanje Jerneju Pikalu predlagala, naj poskrbi za širšo javnomnenjsko raziskavo o smotrnosti uvedbe šolskih uniform in široko javno razpravo. »Obleka je poleg izraza individualnosti in kreativnosti vse pogosteje tudi izraz družbenega statusa in znak socialnega razlikovanja. Šola pa vendarle ne bi smela biti okolje, v katerem naj bi otroci izstopali z oblačenjem – na kakršenkoli način,« meni poslanka. Pikalo poudarja, da ima številne pomembnejše naloge, a je poslanki ugodil in oblikoval delovno skupino strokovnjakov, ki bo opravila javnomnenjsko raziskavo. »S tem želimo priti do argumentov za uvedbo šolskih uniform in proti njej ter do ustreznih strokovnih podlag za sprejetje odločitve,« pojasnjujejo na ministrstvu.
-
21. 9. 2013 | Mladina 38 | Politika
Kazalci dohodka in revščine ter rezultati ankete o življenjskih razmerah, ki so bili objavljeni ta teden, kažejo, da se na področju revščine in dohodkovne neenakosti, kjer je Slovenija med »najboljšimi« na svetu, ni spremenilo skoraj nič. Stopnja tveganja revščine se je zmanjšala za 0,1 odstotne točke na 13,5 odstotka. Če k temu dodamo še tveganje socialne izključenosti, znaša odstotek 19,6, v enem letu pa se je zvišal za 0,3 odstotne točke. 49 odstotkov gospodinjstev si ne bi moglo privoščiti izrednega stroška v višini 600 evrov, kar je za odstotno točko manj kot lani. Nekoliko manjša sta deleža gospodinjstev, ki si ne morejo privoščiti enotedenskih počitnic, ter gospodinjstev, ki se ukvarjajo s težavami, kot so streha, ki pušča, vlažne stene in vlažni temelji ter trhli okenski okvirji ali trhla tla. Oba deleža sta približno tretjinska.
-
20. 9. 2013 | Mladina 38 | Ekonomija
Zakon, ki je odpravil solidarno odgovornost družbenikov za dolgove izbrisanih podjetij, je napisal dr. Šime Ivanjko, profesor gospodarskega prava na mariborski univerzi. Ivanjko je tudi sodelavec civilne iniciative nasilno izbrisanih podjetij, ki se bori za pravice družbenikov, ki so na podlagi zakona iz leta 1999 z osebnim premoženjem odgovarjali za dolgove svojih izbrisanih podjetij. V Sloveniji so bili doslej neuspešni in upajo, da jim bo dalo prav evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu.
-
20. 9. 2013 | Mladina 38 | Ekonomija
Tasim Tafiloski je v zadnjih nekaj letih postal lastnik 15 prezadolženih slovenskih podjetij, preselil jih je na naslov, kjer jim ni uredil poštnega nabiralnika, in ker niso sprejemala pošte, so bila izbrisana.
-
20. 9. 2013 | Mladina 38 | Ekonomija
Siva ekonomija: Manjkajoči del
Deklica praznuje četrti rojstni dan, nasmejana si s prijatelji podaja balone in piha na piščalko, a ko pride torta, je petina manjka. Kuharji bi pripravili hrano, toda vsem ponvam manjka petina. Nanizani so še podoba učilnice, ki ji manjka kos table, »obgrizeno« kolo, luna z manjkajočim trikotnikom in tako naprej.
-
13. 9. 2013 | Mladina 37 | Politika
Dr. Metoda Dodič Fikfak: »Delavci ne morejo biti zadovoljni na ukaz.«
Delodajalci imajo prav, slovenski delavci res naredijo manj, kot bi lahko, se strinja predstojnica inštituta za medicino dela na ljubljanskem kliničnem centru dr. Metoda Dodič Fikfak. Ampak za to so največkrat krivi delodajalci, dodaja.
-
13. 9. 2013 | Mladina 37 | Politika
Nobena zastava na evropskem košarkarskem prvenstvu ne vihra tako silovito kot zastava, s katero na tekmah slovenske reprezentance maha predsednik države Borut Pahor. Vzrok za to ni samo Pahorjeva vnema. Njegova zastava je edina, ki je na palici. V dvorane, v katerih potekajo tekme Eurobasketa, je prepovedan vstop s predmeti, »ki lahko predstavljajo varnostno tveganje, tveganje za javni red in mir ali tveganje za neprekinjen potek tekme ali ki lahko poškodujejo druge osebe ali predmete,« je določil organizator, Košarkarska zveza Slovenije.
-
12. 9. 2013 | Mladina 36 | Politika
Junija so sindikati praznovali dan gradbincev, s katerim so se spomnili obletnice podpisa prve kolektivne pogodbe za gradbene dejavnosti, letos že šestinsedemdesete. Gradbena dejavnost je bila ena prvih s kolektivno pogodbo, ki je dodatno določala dolžnosti in pravice delavcev ter standarde za delo. »Gradbeni delavci so za delodajalce samo strošek in tega imamo dovolj,« je na slovesnosti dejal predsednik sindikata delavcev v gradbeni dejavnosti Dušan Zelenjak.
-
8. 9. 2013 | Mladina 36 | Družba
Tudi slovenske cerkve prodajajo
Cerkev sv. Lovrenca v soseski Newburgh v Clevelandu v ZDA je bila zgrajena leta 1901 kot druga slovenska cerkev v Clevelandu za cerkvijo sv. Vida. V njej je ljubljanski škof Gregorij Rožman po drugi svetovni vojni našel zatočišče do svoje smrti leta 1959. Leta 2010 so cerkev zaprli, letos spomladi pa so jo, skupaj z župniščem, samostanom in šolo sv. Lovrenca, prodali. Za okoli 250 tisoč dolarjev (približno 190 tisoč evrov) jo je kupila neka protestantska ločina, ki jo bo uporabljala za svoje potrebe, je pojasnil John Kumse, župnik v cerkvi sv. Marije Vnebovzete, po letu ustanovitve tretji cerkvi za slovenske vernike v Clevelandu. Tja odslej hodi precej vernikov, ki so prej hodili v sv. Lovrenca, in je tudi dobila večino sredstev od prodaje.
-
30. 8. 2013 | Mladina 35 | Politika
»Korenčanova mesarija je enonadstropna stavba v Spodnjem Logatcu. Klavnica, v kateri je tik po vojni mučil domobrance, je velika štiri krat pet metrov,« je pripovedovala Antonija Kogovšek v knjigi Odprti grobovi, ki jo je uredil Franc Ižanec in je izšla leta 1970 v Argentini. »V tej klavnici je Korenčan s svojimi pomočniki mučil domobrance, ki so ostali doma. Brezsrčno jih je s pomočjo terencev iz Notranjske obešal kot živino na mesarske kljuke. Ko jih je rezal iz kože, je pred mesarijo igrala harmonika, da je prevpila glasove mučencev.«
-
30. 8. 2013 | Mladina 35 | Politika
Nedeljska spominska slovesnost v Rovtah se je začela z mašo v cerkvi sv. Mihaela in ob nekdanjemu dekanu teološke fakultete dr. Janezu Juhantu, ki je mašo vodil, je somaševalo več duhovnikov. Med njimi je bil tudi Milan Pregelj, ki je po maši slekel duhovniško haljo, pod katero je imel vojaško uniformo, si na glavo nadel vojaško baretko in iz prvih vrst spremljal govor Janeza Janše in drugih govornikov v kulturnem programu. Pregelj je namreč kaplan v vojaškem vikariatu.
-
30. 8. 2013 | Mladina 35 | Ekonomija
Drugi novembrski konec tedna bo v Kuvajt potovala delegacija predstavnikov petnajstih slovenskih podjetij. V luksuznem hotelu Regency v Kuvajtu, prestolnici te z nafto bogate države ob Perzijskem zalivu, bo slovensko-kuvajtska turistična in poslovna konferenca, slovenski in kuvajtski poslovneži pa se bodo srečevali tudi individualno. Za dvodnevni obisk v Kuvajtu mora vsak udeleženec plačati 1900 evrov, v kar so vključeni stroški letalske vozovnice, hotela, prevoza in vstopnega vizuma. Prijav, ki so jih zbirali do 5. avgusta, je več kot prostih mest. Obisk organizira javna agencija za spodbujanje podjetništva Spirit, ki jo je ustanovila slovenska vlada, v sodelovanju s podjetjem Arte Plus.
-
23. 8. 2013 | Mladina 34 | Politika
Najpogostejše kršitve, ki jih zaznava inšpektorat za delo, so povezane s plačilom za delo. Leta 2006 so inšpektorji zaznali 459 takih kršitev, predlani 2643, lani že 3488 in letos številka zagotovo ne bo kaj dosti manjša.
-
15. 8. 2013 | Mladina 32 | Politika
Sredi julija sta Jerzy Buzek in Anca Boagiu, visoka predstavnika Evropske ljudske stranke (EPP), največje stranke v evropskem parlamentu, na skrivnem obisku v Sloveniji raziskovala, ali pri nas res indoktriniramo otroke v komunistično ideologijo in ali res težimo k izstopu iz Evropske unije.
-
9. 8. 2013 | Mladina 32 | Kultura
Skoraj 320 let po tem, ko je Janez Vajkard Valvasor napisal Slavo vojvodine Kranjske, se je Tomaž Čeč odločil, da bo končno izpeljal celotni prevod dela iz originalne stare nemščine v slovenščino. Mnogo slovenskih prevajalcev se je strinjalo z njim, da je skrajni čas za tako pomembno kulturno dejanje, zato je strokovne sodelavce zlahka pridobil. Težave je imel z denarjem.
-
Klemen Košak | foto: Uroš Abram
9. 8. 2013 | Mladina 32 | Politika
Socialna antropologinja dr. Nina Vodopivec razmišlja hitro in o več temah hkrati, zato si je na steno začasne pisarne na Inštitutu za novejšo zgodovino prilepila bel list s črno piko. Slišala je, da je gledanje vanjo dobro za koncentracijo, ali je to res, pa še ne ve. Ampak k njej smo prišli zaradi tistega, kar ve. Nina Vodopivec je morda največja slovenska poznavalka vpliva neoliberalizma na načine, kako ljudje dojemajo sami sebe in družbo. Spoznala ga je predvsem s preučevanjem delavk in delavcev v tekstilnih tovarnah, ki so izgubili službo, potem pa jim je bilo naloženo, naj se spremenijo in znajdejo. Danes se to zahteva od vseh.
-
9. 8. 2013 | Mladina 32 | Politika
Zadnji dan julija je minilo štiri leta od njunega prvega srečanja, Borut Pahor in Jadranka Kosor sta to seveda proslavila. Predsednik Slovenije in hrvaška poslanka sta se, tako kot leta 2009, ko sta bila oba premiera, srečala v Dvorcu Trakošćan. Pobuda za obeleženje srečanja, na katerem se je začel mejni spor približevati rešitvi na arbitražnem sodišču, je prišla s strani sosedskih občin, slovenskega Vidma ter hrvaške Bednje, ki sta na ta način želeli tudi neformalno počastiti nedavno pridružitev Hrvaške Evropski uniji.
-
8. 8. 2013 | Mladina 31 | Politika
»Stabilizacijo poslovanja«, kot je pidovski bogataš Igor Lah poimenoval manevre s premoženjem izdelovalca pohištva Lika Vrhnike, preiskuje specializirano državno tožilstvo. Stečajni upravitelj Likove nekdanje hčerinske družbe Liko Pohištvo, ki se zdaj imenuje HD Projekti, je sporočil, da tožilci vodijo postopek zoper nekdanjega direktorja Lika Pohištva »Albina Rožmana in ostale zaradi suma kaznivih dejanj oškodovanja upnikov, davčne zatajitve in ponarejanja listin«. Upravitelj Igor Bončina več podatkov nima, tožilstvo pa jih ne daje zaradi interesa preiskave.
-
Klemen Košak | foto: Uroš Abram
2. 8. 2013 | Mladina 31 | Politika
Za zemljiški dolg še nikoli ni nihče priznal, da ga zlorablja, niti ni znano, da bi bilo kdaj komu na sodišču dokazano, da bi ga zlorabljal. Kljub temu ste lahko prepričani, da ga skoraj vsi, za katere širša javnost ve, da ga imajo, po vsej verjetnosti zlorabljajo. To so namreč skoraj izključno menedžerji in podjetniki, za katere se domneva, da so si nezakonito pridobili veliko premoženja ali da so oškodovali družbe, ki so jih vodili.
-
30. 7. 2013 | Mladina 30 | Politika
Konec prejšnjega tedna je neznanec na spomenik Osvobodilne fronte pred Vidmarjevo vilo pod hribom Rožnik v Ljubljani napisal »17. VII. 1942 ŠENTJOŠT«. Hiša je v lasti podjetja Besago Anstalt iz Liechtensteina, lastnica parcele, na kateri stoji spomenik, in njegova skrbnica pa je Mestna občina Ljubljana, ki je spomenik sredi tedna tudi očistila. Policisti so si zadevo ogledali že prejšnji petek in ugotovili, da ima znake kaznivega dejanja »poškodovanje ali uničenje stvari, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednosti«. To sicer ni bila prva skrunitev tega obeležja. Podobno se je zgodilo nekaj dni pred prvomajskimi prazniki, ko so neznanci vanj vklesali besedo »morilci«.
-
26. 7. 2013 | Mladina 30 | Politika
Seveda so bili fantje, ki so 30. novembra lani v formaciji kvadrata prikorakali na ljubljanski Trg republike, desničarska ekstremistična skupina. Obdani so bili s transparenti, na katerih sta bila narisana pest, ki razbija znak Nata, in tako imenovani keltski križ. Oba sta značilna na primer za Avtonomne nacionaliste, skupino, ki se zavzema za »širjenje resničnih temeljev o narodni in rasni identiteti skozi življenjsko dobo vseh generacij« in svetuje, da »našim sovražnikom, ki za nas ne poznajo usmiljenja, ga tudi mi ne smemo pokazati«. Njihovi letaki so se v dneh po incidentu pojavili po Ljubljani.
-
26. 7. 2013 | Mladina 30 | Politika
Ena od nalog preiskovalne komisije za ugotovitev in oceno delovanja ekstremističnih skupin bo oblikovanje opredelitve ekstremizma. Jaka Blažič in Katarina Žagar, ki sta za poslanke in poslance zbrala podatke o ureditvah v drugih državah, pojasnjujeta, da enotna opredelitev ne obstaja.
-
26. 7. 2013 | Mladina 30 | Politika
Ob zimskih ljudskih vstajah proti oblasti, ki so bile vse neprijavljene, je prejšnja vlada začela pripravljati spremembe zakona o javnih zbiranjih. Vlada Janeza Janše je potem kmalu padla, tako da bo sedaj zakon poskušala spremeniti nova koalicija.
-
19. 7. 2013 | Mladina 29 | Politika
Sandi Koren se je pred dvanajstimi leti na delo v župnijo Mozirje pripeljal z BMW-jem serije tri. Kupil si ga je s pomočjo staršev, ki so premožni, saj je bil njegov oče do upokojitve direktor. »Saj veste, kakšni so mladi fantje,« pravi danes in reče, da je takrat preprosto moral imeti ta avtomobil.
-
19. 7. 2013 | Mladina 29 | Politika
S proračunskim varčevanjem se zmanjšujejo tudi sredstva za Slovensko akademijo znanosti in umetnosti. Od leta 2009 do letos so se ji letna neposredna proračunska sredstva znižala s 4,275.015 evrov na 3,533.313 evrov.
-
12. 7. 2013 | Mladina 28 | Politika
Dr. Borut Rončević je član odbora Agencije RS za raziskovalno dejavnost (ARRS) postal 11. julija lani po neuradnem avtomatizmu, po katerem so vsi direktorji direktorata za visoko šolstvo v svojem mandatu v tem odboru.
-
5. 7. 2013 | Mladina 27 | Politika
Lani so redka podjetja in proračunski uporabniki poslovali brez težav, za politične stranke pa je bilo to finančno zelo uspešno leto. Letna poročila kažejo, da je imela Pozitivna Slovenija 582 tisoč evrov presežka prihodkov nad odhodki, SDS 472 tisoč, SLS 440 tisoč, DeSUS 189 tisoč, SD 179 tisoč in NSi 162 tisoč. Podobo je kvarila le Državljanska lista, ki je imela 55 tisoč evrov primanjkljaja. Skupaj so stranke, ki so zastopane v državnem zboru, zbrale za skoraj dva milijona evrov več, kot so zapravile.
-
5. 7. 2013 | Mladina 27 | Politika
Članarine so načeloma najbolj nesporen način financiranja političnih strank. Člani stranke so tisti, ki to želijo biti, in zneski, ki jih prispevajo stranki, so majhni. Višino letnih članarin so nam sporočili iz DeSUS, kjer znaša pet evrov, in SD, kjer znaša 25 evrov. Parlamentarne stranke so lani s članarinami zbrale od 7740 evrov (DL) do 257 tisoč evrov (SDS), skupno pa 609 tisoč evrov ali manj kot deset odstotkov vseh prihodkov.
-
5. 7. 2013 | Mladina 27 | Politika
Za nekatere Slovence Šentjošt nad Horjulom ni samo kraj. Kot je nekoč zapisal filolog in nekdanji domobranec Justin Stanovnik, je Šentjošt pojem, beseda.