Klemen Košak
-
22. 3. 2013 | Mladina 12 | Politika
Barbara Kresal: »Delavci niso blago«
Ta mesec je bila s soglasno podporo poslancev državnega zbora sprejeta reforma trga dela. Dr. Barbara Kresal, profesorica na Fakulteti za socialno delo in Ekonomski fakulteti ter raziskovalka na Inštitutu za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, se strinja z nekaterimi rešitvami, ki jih prinaša, a opozarja na več pomanjkljivosti in poudarja ključni pomen boljšega inšpekcijskega nadzora. Predvsem pa svari pred zahtevami po še večji prožnosti, saj v njih vidi grožnjo človekovim pravicam.
-
15. 3. 2013 | Mladina 11 | Politika
Marsikateri ravnatelj javne osnovne in srednje šole s premajhnimi ali obnove potrebnimi prostori zavida Zavodu svetega Stanislava njegovo veličastno, za dva ljubljanska gradova veliki zgradbi, ki jo je v začetku dvajsetega stoletja oblikoval arhitekt Josip Vancaš. V njej je bila katoliška gimnazija že leta 1905, med vojno so jo uporabljali nemški vojaki, po njej jugoslovanski, po osamosvojitvi pa so jo nadškofiji vrnili v zelo slabem stanju. Uspešno so jo obnovili in zdaj so v njej gimnazija, glasbena šola, osnovna šola, dijaški in študentski dom ter razstavni prostor. V enem letu naj bi bila končana petnajst milijonov evrov vredna nova stavba v severnem delu kompleksa, ki naj bi jo leta 2014 začela uporabljati osnovna šola in vrtec, ki naj bi bil takrat ustanovljen.
-
15. 3. 2013 | Mladina 11 | Ekonomija
Banke prevelike, da bi stopile pred sodišče
»Skrbi me, da so te ustanove postale tako velike, da jih težko preganjamo, saj se nakazuje, da bi v primeru pregona, v primeru, da jih obtožimo kriminalnega dejanja, povzročili negativne posledice za naše nacionalno gospodarstvo, morda celo za svetovno gospodarstvo,« je prejšnji teden povedal ameriški pravosodni minister Eric Holder, ko je odgovarjal na vprašanja senatorjev o bankah.
-
8. 3. 2013 | Mladina 10 | Politika
Tujci, ki pridejo v Slovenijo vozit tovornjake za slovenska avtoprevozniška podjetja, pogosto skupaj s ključi tovornjaka dobijo majhen magnet, velik za pol cigaretne škatlice ali še manj. Čeprav bi ga lahko primerjali z bičem gonjačev sužnjev, ga večina tujih delavcev sprejme.
-
8. 3. 2013 | Mladina 10 | Politika
Obraz Adolfa Hitlerja je zelo prepoznaven, vendar predvsem na fotografijah in posnetkih iz časa njegovega vladanja. Veliko manj so prepoznavne njegove podobe iz časa pred tem, ko še ni imel značilnih ozkih brk.
-
Dr. Mirjana Ule je predstojnica Centra za socialno psihologijo na Fakulteti za družbene vede univerze v Ljubljani ter raziskovalka mladine. Maja lani, pol leta pred slovenskimi ljudskimi vstajami, je napisala spremno besedo k prevodu Kulture narcisizma Christopherja Lascha, ki jo je končala takole: »Postmoderni razsrediščeni, brezdomni subjekt ima mogoče šele zdaj priložnost, da se dvigne izza barikad cinizma, ironije, distance in stalnega samoizpraševanja ter se postavi na branike človečnosti proti vsem oblikam družbenih neenakosti, marginalizaciji, revščine in drugih socialnih tegob za obrambo globalne družbene solidarnosti in socialne pravičnosti. Tako lahko stori nekaj za druge in – če že hočete – s tem tudi zase.«
-
Nevarno odpravljanje birokracije
Do julija lani je moral vsak investitor v zahtevni objekt dati izdelati revizijo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Projektna dokumentacija vsakega objekta je morala prestati strokovno preverjanje mehanske odpornosti, varnosti pred požarom, higienske in zdravstvene zaščite, zaščite okolice, varnosti pri uporabi, zaščite pred hrupom, varčevanja z energijo in ohranjanja toplote.
-
Na razstavi ob petdesetletnici Mestne galerije Ljubljana razstavlja tudi kipar Dušan Zidar. Na bel kombinezon je naslikal modro srce, zraven pa s kitajskimi pismenkami napisal »Žal nam je«, kar je, v angleščini, tudi naslov dela. Kot pojasnjuje, je kombinezon, kakršnega uporabljajo forenzični raziskovalci, simbol stika med žrtvijo in tistim, ki nanjo gleda. Besedilo pa opozarja, kako oblast, kadar stori napako, izreče opravičilo, ne nosi pa nobenih posledic.
-
Demografski in gospodarski trendi na Gorenjskem so zadnja leta negativni in rešitev za to je ustanovitev univerze s sedežem v Kranju, piše v elaboratu, ki ga je pripravila na kranjski občini oblikovana skupina, v kateri so bili lokalni politiki, dekani potencialnih članic univerze in nekdanji predsednik uprave Telekoma Bojan Dremelj. Skupina, na čelu katere je bil poslanec SDS in kranjski svetnik Branko Grims, je zapisala tudi, da je Gorenjska do univerze upravičena – zaradi zgodovinskih okoliščin in ker je bila ta regija doslej pri regionalnem razvoju visokega šolstva zapostavljena.
-
Dr. Ivan Svetlik: "Med študijem ustvariti delovno mesto"
Seznam sedaj prostih delovnih mest ni najpomembnejši podatek. Izobraževanje je dolgoročen proces in s tega vidika je treba gledati podatke. Pomembni so dolgoročni stabilni trendi, recimo, ali je veliko diplomantov posameznega študija dolgotrajno brezposelnih. Gradbeništvo je v zadnjih letih skrahiralo, vendar ni verjetno, da bi v daljšem obdobju v celoti ostali brez te panoge.
-
Na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani so konec devetdesetih let prejšnjega stoletja opazili, da se vse več njihovih diplomantov zaposli v finančnem sektorju. »Zato smo sledili trendom v zahodnem svetu in pripravili študijski program finančna matematika,« pravi profesor dr. Tomaž Košir. Pri oblikovanju programa so upoštevali pobude zavarovalnic, finančnih podjetij, statističnega urada in drugih zaposlovalcev, ki so povpraševali po matematikih, izučenih za delo s financami. Prvič so vpisovali leta 2007 in zanimanje dijakov je bilo veliko. Nekaj let so morali vpis omejiti, kar se na tej fakulteti doslej ni zgodilo pri nobenem drugem programu. Lani so število vpisnih mest povečali in omejitve ni več. »V današnjem času ni nič več povsem zanesljivo,« poudari Košir, preden pove, da »naši diplomanti dokaj preprosto dobijo zaposlitev. So iskani, večinoma dobijo delo že pred koncem študija prek študentskega servisa. Če se izkažejo, jim, ko študij končajo, ponudijo tudi zaposlitev.«
-
Med letoma 1990 in 1993 so delavci Livarne Vuzenica prejemali prenizke plače, kasneje pa so ostali še brez obljubljenega deleža v podjetju. Po 20 letih je sodišče odločilo, da jim mora državna Družba za svetovanje in upravljanje (DSU) plačati odškodnino, vendar denarja še niso dobili.
-
Če ste eden od tistih, ki morajo med sprehodom po Ljubljani nujno videti graf gibanja mase plač v sektorju država, odslej ne potrebujete več prenosnega računalnika ali pametnega telefona. Samo sprehodite se do Gregorčičeve ulice in poglejte na pročelje vladnega poslopja.
-
Dr. Borut Rončević pravi, da je le stežka sprejel povabilo ministra za izobraževanje dr. Žige Turka, naj postane v. d. direktorja direktorata za visoko šolstvo in znanost na ministrstvu za izobraževanje. »Želel sem si raziskovati, predavati, predvsem pa potovati in gostovati po tujih univerzah. Če sprejmem, bo vse, kar sem lepega načrtoval zase, šlo po zlu,« je tuhtal februarja lani, če je verjeti njegovi kolumni Pojdite k vragu, ki jo je dva meseca po tem objavil na spletni strani PlanetSiol.net. »Ampak me je Žiga hitro razorožil. Ali samo pišeš in govoriš ali pa si dejansko pripravljen tudi kaj narediti?« se je spominjal Turkovega prepričevanja. Prejšnji četrtek je Rončević iz vršilca dolžnosti končno postal čisto pravi direktor direktorata. Tako so poskrbeli, da bo imel službo v javni upravi še vsaj pet let. Kaj so potovanja in gostovanja na tujih univerzah v primerjavi s tem, da si uslužbenec ministrstva, ki pomaga tvojim zasebnim interesom?
-
Sloveniji vladajo ljudje, ki želijo več vzeti najranljivejšim in več dati sebi
Prav so imeli tisti, ki so trdili, da bo imela pokojninska reforma takojšnji učinek, in to ne samo na mnenje bonitetnih agencij o naši državi. Takoj so njene učinke občutili predvsem dolgotrajno brezposelni.
-
Vlada varčuje z zniževanjem mase plač v javnem sektorju in med najbolj zavzetimi pri tem bodo morali biti v kulturi. Vladni predstavniki govorijo o petih odstotkih manj za stroške zaposlenih, predsednik sindikata kulture Glosa Doro Hvalica pa je zaznal, da bodo morali javni zavodi na področju kulture za delavce nameniti od 8,5 do 18 odstotkov manj.
-
Slovenski državni holding, ki bo upravljal milijardno premoženje države, bo vodila tričlanska uprava. Izbrana bo na podlagi mednarodnega razpisa, ki ga bo objavil devetčlanski nadzorni svet. Vsak od nadzornikov bo moral v državnem zboru dobiti 46 glasov, predlagajo pa jih poslanske skupine (4), vlada (4) in državnozborska komisija za nadzor javnih financ, v kateri ima večino opozicija. Predsednik državljanske liste Gregor Virant je avgusta dejal, da je ključno, da se v nadzorni svet holdinga »postavi devet izjemno kompetentnih, zanesljivih in verodostojnih oseb«.
-
Zaslužena stavka in arogantna vlada
Javni uslužbenci, ki so v sredo stavkali že drugič v zadnjih desetih mesecih, si želijo, da jih ne bi stiskali bolj, kot je bilo dogovorjeno po aprilski splošni stavki, in bolj, kot je dopustno glede na druge dogovore med socialnimi partnerji. Oziroma naj se vlada, ko želi to narediti, z javnimi uslužbenci vsaj pogaja. Pogajanj o varčevalnih proračunih za letos in prihodnje leto ni bilo. Stavka je edino orodje, ki je ostalo.
-
Slovenija ima kakovosten sistem vzgoje in izobraževanja, v predlani izdani Beli knjigi pa tudi smernice, kako ga izboljšati. A kot ugotavlja vodja njene priprave, dekan pedagoške fakultete in profesor filozofije edukacije dr. Janez Krek, je to pri tej vladi nepomembno. Danes se je treba boriti, da javnih vrtcev, šol in univerz ne bi uničili.
-
Luka Mesec: »Čas je za demokratični socializem.«
Luka Mesec je letošnji koordinator Delavsko-punkerske univerze (DPU). Ta je nastala leta 1998 in se v nasprotju z uradnimi univerzami, ki so razdrobile družbene vede, osredotoča na politično ekonomijo kot celostno družbeno vedo, ki združuje politologijo, sociologijo in ekonomijo. Mesec je na zadnji vseslovenski vstaji govoril v imenu DPU. Sprejet je bil z glasnim odobravanjem.
-
S kmečkimi ženskami so težave. Na podeželju so še bolj kot drugod v družbi prisotni patriarhalni nazori in zaradi neenakopravnega položaja ženske na veliko zapuščajo kmetije, opozarja profesorica ruralne sociologije na ljubljanski biotehnični fakulteti dr. Majda Černič Istenič.
-
Ministrstvo za izobraževanje želi povečati število malčkov in otrok v vrtčevskih skupinah, povečati obremenitev vzgojiteljic, pomočnic vzgojiteljic, učiteljev, šolskih kuharic, hišnikov in laborantov ter usmerjati otroke na srednje poklicne in strokovne šole namesto na gimnazije. Sindikati predloge ministrstva zavračajo, ministrstvo pa se niti ne trudi z argumenti, da bi jih prepričalo. Socialni sporazum na področju izobraževanja je zelo oddaljen cilj.
-
Univerzitetni diplomirani psihologi v Sloveniji na zaposlitev povprečno čakajo okroglih deset mesecev. Morda medtem tuhtajo, le zakaj niso šli študirat farmacije, saj bi kot magistri farmacije zaposlitev dobili v manj kot dveh mesecih. Zagotovo pa si ne morejo očitati, da so šli po končani osnovni šoli na gimnazijo, ne pa na poklicno ali strokovno šolo in se izobrazili recimo za elektrikarja energetika. Tudi s srednješolskim spričevalom strokovnjaka za električna omrežja in naprave bi zaposlitev namreč iskali deset mesecev. In tako kot diplomirani socialni delavci na službo čakajo povprečno sedem mesecev, enako dolgo na prvo zaposlitev čakajo na primer inštalaterji strojnih inštalacij. Mladi diplomanti prvo zaposlitev iščejo povprečno 10,4 meseca, mladi s končano poklicno ali strokovno šolo pa 8,4 meseca, s tem, da slednji lahko računajo na slabšo plačo kot univerzitetno izobraženi mladi. Kakršnekoli težave z delovno silo ima Slovenija, te niso v njeni preveliki izobraženosti. In zagotovo ni rešitev v oteževanju vpisa na gimnazije.
-
Načrt Alenke Paulin, da bi lačne slovenske šolarje nahranili z golobi, bi bil slab, tudi če bi Slovenci premagali odpor do uživanja mesa teh ptic in bi jih začeli gojiti v ta namen. Za k varčevanju zavezane šole ali revne starše je golobje meso predrago. V Italiji ali Franciji, kjer je specialiteta, je trikrat dražje od piščančjega.
-
21. 12. 2012 | Mladina 51 | Svet
Nepravilnosti, ki jih razkriva WikiLeaks, države ne odpravljajo, se pa zato odločno borijo proti prinašalcu sporočila. Ustanovitelj WikiLeaksa Julian Assange je letos izgubil bitko z britanskimi sodišči zoper izročitev Švedski, kjer ga čakajo obtožbe dveh deklet, ki mu očitata, da pri spolnih odnosih ni uporabil kondoma. Assange se boji, da ga bo Švedska izročila ZDA in da ga tam čaka usoda Bradleyja Manninga. Manning, nekdanji ameriški vojak, ki je WikiLeaksu priskrbel nekaj podatkov, je že dve leti zaprt, soditi pa mu bodo začeli šele februarja prihodnje leto.
