Klemen Košak
-
21. 12. 2012 | Mladina 51 | Politika
Ena pomembnejših pridobitev, s katerimi je vlada obogatila miselno obzorje Slovencev, je kategorija nepravih upokojencev. To so nekateri, ki pokojnino prejemajo iz proračuna. Zakon o uravnoteženju javnih financ je za 100 do 350 evrov (na najmanj 622 evrov) znižal pokojnino tistim, ki so si je del prislužili v drugih republikah nekdanje Jugoslavije, nekdanjim borcem NOB, taboriščnikom, policistom, rudarjem, poslancem, sodnikom, neupravičeno zaprtim prejemnikom izjemnih pokojnin in še nekaterim drugim.
-
21. 12. 2012 | Mladina 51 | Politika
Vsaj nekateri ministri nimajo kamnitega srca. »To boli. Kadar to delamo na račun pravic ljudi, to boli,« je glede omejevanja javne porabe potožil minister Andrej Vizjak. »Jaz sem osebno prizadet,« nas je ganil superminister Žiga Turk. »To je začetek konca našega zdravstva,« je minister Tomaž Gantar napovedal ob sprejetju finančnega načrta zavoda za zdravstveno zavarovanje.
-
Klemen Košak | foto: Profimedia
21. 12. 2012 | Mladina 51 | Svet
Hordur Torfason: »Ko politikom poveš, da niso lastniki ljudstva, tega ne razumejo takoj«
Islandci oktobra 2008 niso vedeli, kaj se jim dogaja, slutili pa so katastrofo. K sreči je umetnik Hordur Torfason natančno vedel, kaj mora narediti. Izkušnje v boju proti neumnosti pridobiva že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je razkril svojo istospolno usmerjenost in so ga hoteli ubiti. Začel je koncertirati in se pogovarjati z ljudmi, danes pa ima Islandija premierko, ki je lezbijka. Zato je ob zori finančne krize stopil pred parlament in začel mimoidoče spraševati, kaj se dogaja in kaj naj naredijo glede tega. Po petih mesecih protestov so odgovorni za krizo odstopili, vmes pa je Hordur sonarodnjake naučil, kako politike prisiliš, da spoštujejo voljo ljudi. Islandskega upora ni ponovil še nihče.
-
14. 12. 2012 | Mladina 50 | Politika
Mariborčani so že dosegli veliko. Islandci, ki so v zimi pred štirimi leti izpeljali edini uspešen ljudski upor proti politiki, ki je povzročila finančno krizo in se je nameravala nanjo odzvati z metanjem državnega denarja v zasebne finančne institucije, so morali za izpolnitev svojih zahtev protestirati pet mesecev. Od oktobra 2008 do marca 2009 so se vsaj enkrat na teden zbrali pred parlamentom in ponavljali svoje tri zahteve – odstop vlade, centralne banke in finančnih regulatorjev –, da so bile te izpolnjene.
-
7. 12. 2012 | Mladina 49 | Politika
Na dan državnosti leta 2009 je v lokalu Cafe Open, znanem po tem, da se v njem zbirajo istospolno usmerjeni, potekal literarni večer v okviru tedna Parade ponosa. Okoli devete ure je aktivist Mitja Blažič stopil ven, da bi si prižgal cigareto, in zaslišal topotanje množice težkih čevljev. Obrnil se je na desno in videl, da proti lokalu teče devet fantov. Oblečeni so bili v črno, na glavah so imeli kapuce, podkape ali maske, v rokah so nosili bakle z rdečimi sikajočimi plameni, hokejske palice, kamne in kose asfalta ter vpili »Pedri!«.
-
30. 11. 2012 | Mladina 48 | Politika
Piše: Klemen KošakČeprav ministrstvo za izobraževanje trdi drugače, ni vseeno, kdo skrbi za dojenčke in malčke v vrtcih. Leta 1973, ko so v Sloveniji to delale medicinske sestre s srednješolsko izobrazbo, je ravnateljica ljubljanske srednje šole za medicinske sestre Anica Gradišek napisala, da njihovo znanje ni zadostno. Poleg rednega previjanja otroka, skrbi za zdravje, higieno, dieto, rekreacijo in tako naprej so imele medicinske sestre v vzgojno-varstvenih zavodih namreč še mnoge druge dolžnosti. Morale so na primer tudi pomirjevalno vplivati na otroka ob njegovi ločitvi od staršev, skrbeti za njihovo razvedrilo ter nenehno preučevati vzgojno pomembnost igre, igro po potrebi individualizirati ali kolektivizirati, v njej sodelovati ali pa jo po presoji samo nadzirati.
-
30. 11. 2012 | Mladina 48 | Družba
Na uredništvo televizijske informativne oddaje Svet na Kanalu A se je pred časom obrnilo več staršev, ki so jih otroci opozorili, da na nekaterih spletnih forumih v stik z njimi stopajo odrasli moški. Novinarka se je prijavila na enega od forumov, se predstavila kot trinajstletnica in v pol ure je z njo v stik stopilo več kot dvajset anonimnežev, ki so takoj omenjali spolne odnose in jo prosili, naj vklopi spletno kamero, pojasnjuje odgovorni urednik Sveta Gregor Trebušak. Da bi opozorili na problem, so tisti dan objavili prispevek o tem. Naslednji dan je domnevni pedofil novinarki »trinajstletnici« predlagal, da bi se čez pol ure srečala, in »potem smo šli tja s kamero iz čistega prepričanja, da ne bo prišel tako hitro, ker če bi, bi to pomenilo, da res živimo v grozni državi,« pravi Trebušak. Ker je prišel, so ga posneli in posnetek, na katerem so njegov obraz zakrili, objavili.
-
Klemen Košak | foto: Borut Krajnc
23. 11. 2012 | Mladina 47 | Ekonomija
Joachim Becker je Nemec, ki že skoraj 25 let živi v Avstriji. Na dunajski ekonomski fakulteti predava razvojno ekonomiko, politično ekonomijo in teorije države. Evropsko unijo vidi kot vse zvestejšo deklo kapitala in ji zaradi neenakopravnih odnosov med njenimi osrednjimi in obrobnim članicami prerokuje razkroj. Kje v teh razmerjih stoji Slovenija?
-
23. 11. 2012 | Mladina 47 | Politika
Če ne veste, kateri mediji so po mnenju oblasti pravi, imate na voljo dobro referenčno točko. Pred kratkim so postali znani rezultati razpisa za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letu 2012, na podlagi katerega je superministrstvo med medije razdelilo 2,3 milijona evrov.
-
23. 11. 2012 | Mladina 47 | Politika
Podobno kot drugi privrženci SDS tudi dr. Borut Rončević meni, da je čas za drugačno Slovenijo – za drugo republiko. Če bo pravim politikom uspelo doseči 60+, lahko pričakujemo ambiciozne spremembe, je zapisal Rončević že septembra lani. Ocenil je, da se Sloveniji »končno ponuja priložnost za prehod v radikalno drugačen gospodarski, politični in kulturni sistem«. Priložnost za »neizprosno inventuro«, »tako odločno, kot je bila odločna denacifikacija v Nemčiji po drugi svetovni vojni«. Odločno v neoliberalno Slovenijo, torej.
-
Klemen Košak | foto: Miha Fras
16. 11. 2012 | Mladina 46 | Politika
Primož Krašovec: »Obdobja barbarizma so nujni pogoj za nadaljnjo akumulacijo kapitala.«
Zakaj moramo zniževati plače, zmanjševati zaposlenost, socialno pomoč in javni sektor? Kakšna bo naša država po tem? Odgovori dr. Primoža Krašovca, doktorja sociologije in člana Delavsko-punkerske univerze, so se končali z njegovim vprašanjem vsem nam. Zakaj se ne upremo?
-
16. 11. 2012 | Mladina 46 | Svet
Na prelomu iz 19. v 20. stoletje so se v Rusiji pojavili Protokoli sionskih starešin. Dokument naj bi bil delo judovskih pomembnežev iz 19. stoletja in naj bi opisoval njihov načrt za zagotovitev svetovne prevlade. Čeprav je kmalu postalo jasno, da gre za antisemitsko izmišljotino, verjetno ruske tajne službe, so Protokole v nacistični Nemčiji preučevali v šolah, po nekaterih razlagah pa jih je Adolf Hitler uporabil kot podlago za holokavst.
-
16. 11. 2012 | Mladina 46 | Politika
Novinarji, ki so čakali pred hišo Jureta Jankovića, da bi poročali o rubežu, ki ga je izpeljala davčna uprava, pravijo, da se je srebrni mercedes serije B pripeljal tako hitro, da bi jih povozil, če ne bi odskočili. Izstopil je razburjen osemdesetletnik, naročil ženi, »daj pištolo«, potem pa pritekel okoli avtomobila in začel kričati na novinarje, »zginite, marš golazen, to je privat zemlja, kaj delate tukaj, pojdite iskat Janšev krvavi denar,« ali nekaj podobnega in še nekajkrat omenil pištolo. Groženj novinarji niso jemali resno in so se z njim, ko se je pomiril, pogovorili. Predstavil se je z besedami »Zoran Janković je moj zet«, novinarji pa so že vajeni, da ljudje, ki niso javne osebnosti, do njih včasih nastopijo podobno, po »gostilniško«.
-
9. 11. 2012 | Mladina 45 | Politika
Izraelska vojska obstreljevanje Izraela s palestinskih ozemelj vidi drugače kot večina svetovnih medijev, političnih institucij in nevladnih organizacij. Razlogov za izstrelke ne išče v širitvi izraelskih naselij, ki ni skladno z mednarodnimi pogodbami, ali v getoiziranju Palestincev, ki morajo osnovne življenjske potrebščine tihotapiti skozi podzemne rove. Ne, izraelska vojska se čudi, ker Palestinci izzivajo najsodobneje opremljeno vojsko na svetu, ki varuje »miroljubno državo«.
-
9. 11. 2012 | Mladina 45 | Politika
Protokolarno pravilo je, da predsednik Slovenije na dan mrtvih obišče ljubljanske Žale in položi vence pri spomeniku padlim v vojni za Slovenijo, spomeniku padlim v boju proti okupatorju, kostnici padlih v prvi svetovni vojni in lipi sprave. Pravilo je tudi, da ga pri tem spremljajo predsedniki vlade, državnega zbora in državnega sveta. Na Žale gredo dopoldne, da lahko potem predsedniki posamezno obiščejo še druga spominska znamenja po Sloveniji.
-
2. 11. 2012 | Mladina 44 | Politika
Največja zasebna zdravstvena ustanova pri nas, Zdravilišče Rogaška - Zdravstvo, je imela uspešno poslovno leto 2011. Pričakovanja, da bo od Zavoda za zdravstveno zavarovanje, svojega največjega kupca, dobila manj denarja, se na koncu sicer niso uresničila, a so se v podjetju vseeno odzvali nanje. Zaradi slutnje, da bo razdeljevalec javnega zdravstvenega denarja, od katerega dobijo koncesije, znižal vrednost priznanega dela oziroma podaljšal plačilne roke, so težili k povečanju prihodkov pri samoplačniškem delu. To jim je tudi uspelo, povečali so jih za šestnajst odstotkov. So uspešno podjetje.
-
2. 11. 2012 | Mladina 44 | Politika
Javni sektor mora varčevati, ker doslej krize ni občutil tako močno kot zasebni, je razmišljanje, ki smo ga že velikokrat slišali od predstavnikov vlade in podpornikov njenih strank. Radi povedo tudi, da namenimo za javne storitve preveč denarja, da je javnih uslužbencev preveč in da morajo biti deležni iste usode kot presežni delavci v zasebnem sektorju. Slišimo tudi, da imajo višje plače kot delavci v zasebnem sektorju, pri čemer pozabijo povedati, da je v javnem sektorju mnogo večji delež visoko izobraženih.
-
2. 11. 2012 | Mladina 44 | Politika
Če bi bil Janez Šušteršič na položaju finančnega ministra neuspešen pri spreminjanju Slovenije in bi nam lahko kot predstavnik trojke nalagal še ostrejše ukrepe, bi najprej spremenil ustavo v tistem delu, ki govori o referendumih. Referendum je namreč lahko »uporabljen tudi za blokiranje in zaviranje ukrepov, ki niso všečni določeni interesni skupini, so pa nujni za nadaljnji dolgoročni razvoj Slovenije«, pojasnjujejo na finančnem ministrstvu.
-
26. 10. 2012 | Mladina 43 | Ekonomija
Finančno ministrstvo namerava odpraviti posebno davčno olajšavo za tiste, ki živijo v Sloveniji, delo pa opravljajo v tujini. Civilna iniciativa Apače, ki predstavlja Slovence, ki hodijo na delo v Avstrijo, in je edini organizirani zastopnik delovnih migrantov, je napovedala vse od protestov in državljanske nepokorščine do tožbe na evropskem sodišču za človekove pravice, če bo treba. Izračunala je, da bi moralo deset tisoč migrantov doplačati po 2000 do 5000 evrov dohodnine. Finančno ministrstvo pričakuje dva milijona evrov dodatnega proračunskega denarja.
-
26. 10. 2012 | Mladina 43 | Politika
Lanske parlamentarne volitve so pokazale, da si ljudje dejansko želijo novih predstavnikov na oblasti. Zmagala je Pozitivna Slovenija, ki je pred tem obstajala le sedem tednov, dobrih osem odstotkov je dobila nova Državljanska lista Gregorja Viranta. Skupno je sedeže v parlamentu zasedlo 55 novih poslancev. Predsednik državnega zbora Gregor Virant je bil sicer štiri leta minister, a tudi on prej še nikoli ni bil poslanec.
-
19. 10. 2012 | Mladina 42 | Politika
»Slovenija je varna država,« zagotavlja minister za obrambo Aleš Hojs. »Če pogledamo geostrateško, smo obdani s samimi zaveznicami. Hrvaška je v zavezništvu, Madžarska je v zavezništvu, Avstrija je nevtralna, torej nima tega problema, enako je z Italijo,« je na TV Slovenija razložil v ponedeljek zvečer, potem ko je z vojaškimi častmi sprejel premiera Janeza Janšo in ga prepričal, da so načrti obrambnega ministrstva ustrezni in uresničljivi.
-
12. 10. 2012 | Mladina 41 | Politika
Učilnice niso enak prostor, kot so bile pred desetletji. Minili so časi, ko so učitelji uporabljali samo tablo in kredo in jim je lahko sledilo štirideset otrok. »Zahteva se uporaba novih tehnologij, kar zahteva od učitelja, da posameznemu dijaku nameni večjo pozornost, to pa pomeni manjše število dijakov v oddelku,« ugotavlja Fani Al Mansour, predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije ter ravnateljica Srednje poklicne in strokovne šole Bežigrad.
-
12. 10. 2012 | Mladina 41 | Kultura
Četrtega oktobra sta na zvoniku mariborske stolnice deset minut, dokler ju niso opazili duhovniki, visela transparent z napisom »Nadškofija mafija!« in gusarska zastava. Obesil ju je ruski umetnik Aleksej Plucer-Sarno, ki je želel z njima izraziti, kot pojasnjuje, da mariborska nadškofija denar vernikov uporablja za pokvarjene posle, nepravilnosti pa prikriva z lažmi, da to dela v imenu boga. RKC, ki sicer pogosto kritizira medije, ko pišejo o njeni gospodarski dejavnosti, je tokrat iz neznanih razlogov ostala tiho.
-
12. 10. 2012 | Mladina 41 | Politika
Prejšnji teden, ko je potekala tretja akademija v organizaciji Mreže idej, smo izvedeli, kaj bi delal Janez Janša, če bi bil mlad. »Ja, če bi bil jaz vaših let,« je v pogovoru z Markom Borisom Andrijaničem zaupal mladim na Akademiji aktivnega državljanstva in podjetništva, »potem bi vsaj enkrat na teden vzel transparent v roke, šel pred slovenski parlament in zahteval, da se v ustavo vpiše fiskalno pravilo«.
-
5. 10. 2012 | Mladina 40 | Politika
Konec prejšnjega tedna je svetovni vrh inovacij in podjetništva nagradil slovenskega premiera Janeza Janšo za „inovacijsko diplomacijo“ zaradi „dejanj, s katerimi je pomagal preobraziti Slovenijo v svetilnik demokracije in dobrobiti ter spodbujal meddržavni dialog“, je sporočilo slovensko veleposlaništvo v ZDA.
-
5. 10. 2012 | Mladina 40 | Politika
Več jubilejev v javnem sektorju
Vsaj ena od določb supervarčevalnega zakona bi lahko imela učinek, ravno nasproten od varčevanja. Zakon o uravnoteženju javnih financ je spremenil pogoje za pridobitev jubilejnih nagrad za delovno dobo. Pred 1. junijem, ko je začel veljati ZUJF, so javni uslužbenci dobili jubilejno nagrado po desetih, 20 in 30 letih delovne dobe, ne glede na to, ali so del te dobe pridobili v zasebnem sektorju. Za deset let so dobili nagrado v višini polovice povprečne slovenske plače, za 20 let 75 odstotkov povprečne plače in za 30 let znesek celotne povprečne slovenske plače.
-
5. 10. 2012 | Mladina 40 | Politika
Spet ura resnice za upravitelje
Triindvajsetega junija 2009 je ljubljanski okrožni sodnik Gregor Collauti stečajni upraviteljici Nataši Gibičar Toš po šestmesečnem delu pri stečaju Industrije usnja Vrhnika odobril 189.236,10 evrov nagrade za pripravo otvoritvenega poročila. Prek ogorčene javnosti je informacija prišla tudi do takratnega pravosodnega ministra Aleša Zalarja. Malo jezen, da ga o visokih nagradah stečajnih upraviteljev niso že prej obvestila sodišča, je napovedal, da jih bo omejil. Nov pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja, ki je izplačila upravitelju za posamezen stečaj omejil na osemdeset tisoč evrov, je začel veljati 11. julija.
-
28. 9. 2012 | Mladina 39 | Politika
Evropski poslanec iz vrst SDS in predsedniški kandidat dr. Milan Zver se je konec tedna v Rimu kot namestnik predsednika SDS Janeza Janše udeležil srečanja mednarodnega združenja sredinskih demokratov (CDI - Centrist Democrat International). Politiki iz 57 držav so v petek volili predsednika in izrekli podporo zaprti ukrajinski kolegici Juliji Timošenko. V soboto pa so šli v Castel Gandolfo poslušat papeža Benedikta XVI., ki jim je z navedbo iz Knjige modrosti „neizprosna sodba zadene tiste na visokih mestih“ naložil, naj ustvarjajo vse dobro, ki ga lahko, in naj sledijo nalogi, ki jim jo je zaupal Gospod. Razložil jim je tudi, kako je s splavom, z evtanazijo in institucijo družine.
-
28. 9. 2012 | Mladina 39 | Politika
Predalič pomaga poslancem ali obratno?
Strokovni sodelavec v poslanski skupini SDS je tudi Gašpr Predalič, sin Boža Predaliča, generalnega sekretarja vlade. Zaposlil ga je vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko, njegova plača pa je 1453 evrov na mesec. Božo trdi, da ne gre za nepotizem: „Sin ima namreč pri 33 letih svoje življenje in je povsem samostojen pri sprejemanju odločitev.“ Seveda, nepotizem je mogoč samo, kadar gre za osebe, ki se ne odločajo samostojno.
-
28. 9. 2012 | Mladina 39 | Politika
Po znižanju pokojnin z varčevalnim zakonom se vladna obravnava upokojencev, ki pokojnino ali del te dobivajo iz proračuna, nadaljuje s predlogom zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Nekdanji borci NOB, rudarji, miličniki in še nekateri dela pokojnine ne dobivajo iz vreče zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ampak iz proračuna, izplačuje pa se ta denar za zdaj še prek zavoda. To posredništvo vlada s pokojninsko reformo opušča. Pokojnine se omenjenim skupinam upokojencev ne bi več izplačevale prek zavoda, ampak bi za to poskrbela „kompetentna in pristojna“ ministrstva. Vizjak ta ukrep rad imenuje „čiščenje pokojninske blagajne izdatkov, ki nimajo nobene veze s pokojninskim in invalidskim zavarovanjem“.