Klemen Košak
-
Prejšnji petek smo izvedeli, da je predsedniku vlade dr. Miru Cerarju »osebno hudo«, ker ve, da nekateri živijo v revščini, saj so minimalna plača in pokojnine prenizke in morajo »ti ljudje živeti zelo težko in skromno«. Cerar kljub temu ne bo dvignil minimalne plače na 700 evrov neto mesečno, kot je zahtevala poslanska skupina opozicijske Združene levice. Njen vodja Luka Mesec je v državnem zboru v podporo zahtevi povedal, da gospodarstvo raste, tudi dobički podjetij, in da je Cerarjeva vlada zvišala plače najbogatejši desetini prebivalstva z znižanjem dohodnine, medtem ko humanitarne organizacije poročajo, da je vsak peti, ki pride k njim po pomoč, zaposlen. »Presežki se ustavijo pri najbolje plačanih in pri kapitalu,« je Cerarja izzval Mesec, prepričan, da je to »povsem politična odločitev«.
-
Preden se je sociologinja Anita Tolić lotila raziskovanja razlik med slovenskimi taksi službami in Uberjem, je mislila, da bo v prispevku, ki bo iz raziskovanja nastal, govorila predvsem o Uberju. To izredno hitro rastoče ameriško podjetje, ki ponuja spletno aplikacijo za naročanje prevozov, je lani jeseni napovedalo prihod v Slovenijo. Vlada mu je obljubila, da bo zanj spremenila zakonodajo, saj po obstoječi Uber denar služi na sporen način.
-
Motiv za delo brez prihodnosti
Ni vsak primeren za nočno delo v novomeški tovarni avtomobilov Revoz. Mora biti višji od 165 centimetrov, ker manjši ne sežejo dovolj visoko, da bi lahko sestavljali avtomobile, ki se peljejo po tekočem traku. Imeti mora zadostno fizično kondicijo, ki se preverja na zdravniškem pregledu, ter ročne spretnosti, ki se preverjajo na testu spretnosti gibov v učilnici. Predvsem pa mora biti dovolj motiviran.
-
Leta 2016 so sindikalisti in zagovorniki interesov starejših večkrat protestirali, da so tudi pokojnine tistih, ki so delali 40 let, prenizke, saj najnižje znašajo samo 440 evrov na mesec. Zato so različne organizacije predlagale zvišanje tega zneska na 500 oziroma 600 evrov, kolikor znaša prag tveganja revščine. Konec lanskega leta je koalicija ugodila Zvezi društev upokojencev in ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je pripravilo predlog zvišanja najnižjih pokojnin za osebe s 40 leti delovne dobe na 500 evrov. »Vsak upokojenec, ki je delal 40 let, si zasluži primerno pokojnino,« je zadovoljno dejal predsednik zveze Janez Sušnik. Poleg tega ministrstvo predlaga, naj bo minimalna pokojnina za tiste z 39 leti delovne dobe 490 evrov, za tiste z 38 leti dela 480 evrov in za tiste, ki so delali 37 let, 470 evrov. Če bo predlog uveljavljen, bo pomenil pomembno izboljšanje življenja za več deset tisoč ljudi. Vendar ima (vsaj) eno napako.
-
Lani spomladi je Svetovalnica za migrante ugotovila, da številne javne ustanove oddajajo delo čiščenja podjetju Manicom. Delavke, napotene prek tega podjetja, so delale brez marsikatere pravice. Niso imele plačanih prispevkov, delale so do 88 ur na teden, nekatere so bile plačane v gotovini. Takrat so predstavniki Svetovalnice za migrante pozvali vse ustanove, naj delavke, najete prek Manicoma, zaposlijo neposredno pri sebi.
-
V slovenskih restavracijah s hitro pripravljeno hrano McDonald’s bodo prihodnji teden začeli delati prvi štirje upokojenci. V treh ljubljanskih in eni mariborski restavraciji bodo »skrbeli za urejenost jedilnice, odnesli kak pozabljeni pladenj, obrisali mizo in seveda rekli besedo ali dve z našimi gosti«, piše na spletni strani podjetja. McDonald’s je delovna mesta v štirih restavracijah, ki naj bi bile »bolj družinsko orientirane«, hotel zapolniti prav z upokojenci, saj »vemo, da ni pravega družinskega kosila brez dedka in babice«. Kot še pojasnjujejo, naj bi bile »energija mladih in izkušnje ter toplina starejših zmagovalna kombinacija, ki ustvari pravo družinsko vzdušje tako v kolektivu kot v restavraciji«.
-
23. 12. 2016 | Mladina 51 | Politika
Vizija vlade, ki jo vodi Stranka modernega centra, je modernizacija Slovenije. Premier Miro Cerar je oktobra v državnem zboru povedal, da moramo pogumno in samozavestno stopiti v prihodnost, da moramo biti konkurenčni in v koraku s svetovnimi trendi. Med koraki, ki jih delamo, je Cerar omenil le obisk Borisa Koprivnikarja, ministra za javno upravo in »koordinatorja digitalne transformacije«, v Združenih državah Amerike. Tam je Koprivnikar podpisal pismo o nameri za sodelovanje z ameriškim podjetjem Uber.
-
16. 12. 2016 | Mladina 50 | Politika
Smrt nekdanjega dolgoletnega kubanskega voditelja Fidela Castra je bila razlog za praznovanje za številne desničarje in zagovornike kapitalizma. Da je za Castrovo dušo molil papež Frančišek, pa je bila priložnost za nov eksces Bernarda Brščiča, najiskrenejšega slovenskega zagovornika neoliberalizma, ki je bil med zadnjim mandatom Janeza Janše eden od premierovih svetovalcev. V kolumni Kriva vera papeža Frančiška, objavljeni v reviji Reporter, se je ponovno zgražal nad »rdečim papežem«, ki »peha katoliško cerkev v prepad«. Na dolgem seznamu papeževih »nespametnih ravnanj« je posebej poudaril po njegovem »najbolj oduren trenutek«: »Ko je negroidnemu muslimanu umil noge. Umivanje nog muslimanskim klavcem in posiljevalcem je simptom izrojenosti patološkega altruizma in vatikanskega islamoljubja … dialog z muslimani ne more potekati z umivanjem nog, ampak zgolj v islamu razumljivem jeziku. Jeziku sile. Deus vult!«
-
9. 12. 2016 | Mladina 49 | Družba
Mojca Žerdin je družinska zdravnica, ki dela v ambulanti Kidričevo na Ptuju. Ker v sredo dela popoldan, od dvanajstih do osmih, večinoma v sredo ponoči dežura. »Če me otroci ne vidijo do osmih, me ne bodo dodatno pogrešali, če me ne vidijo pozneje,« je razlagala prejšnjo nedeljo dopoldne v svojem domu v Mariboru.
-
11. 11. 2016 | Mladina 45 | Družba
Lani so tožilstva prejela 1349 novih ovadb zaradi kaznivih dejanj, pri katerih so bile kršene pravice delavcev in ranljivih skupin ljudi. To je za petino več kot leta 2014. Delo tožilcev pri teh zadevah je naporno, saj velikega deleža ovadb ne vloži policija, ampak delavci, ti pa to storijo manj natančno. Pogosto se izkaže, da je obseg kršitev še veliko večji, kot so navajali delavci.
-
4. 11. 2016 | Mladina 44 | Družba
Eden izmed organizatorjev protesta plačne skupine »J« je bil Stanko Rajh, predsednik sekcije administrativno-računovodskih in tehničnih delavcev pri sindikatu vzgoje in izobraževanja. Prej je delal v tovarni sladkorja v Ormožu, ko so jo zaprli, se je prijavil na zavodu za zaposlovanje. Pridobil je naziv inženir mehatronike in se zaposlil kot hišnik na osnovni šoli v Veliki Nedelji. Tam ga potrebujejo le za polovični delovni čas, zato na mesec dobiva 403 evre bruto. »Naša čistilka se bo prihodnje leto upokojila. Njena plača je bila tako nizka, da bo imela le 342 evrov neto pokojnine,« pravi Stanko.
-
Klemen Košak | foto: Keire Holts
28. 10. 2016 | Mladina 43 | Družba
Ko je vlada nad čim tako navdušena, kot je zdaj nad digitalnimi tehnologijami, se je treba vprašati, kaj bo to res pomenilo za ljudi. Drugače od slovenske vlade in drugih utopistov valižanska sociologinja Ursula Huws ve, da se kapitalizem neprestano spreminja in širi na nova področja. Ursula Huws je zaposlena na Univerzi v Heartforshiru v Veliki Britaniji. Z njo smo se pogovarjali prek Skypa. Fotografije je pred nekaj tedni v Latviji posnela njena doktorska študentka Kaire Holts.
-
28. 10. 2016 | Mladina 43 | Družba
Prejšnjo sredo, ko je vrhovno sodišče objavilo odločitev v zadevi »koroški dečki«, je Televizija Slovenija v večerno oddajo Odmevi povabilo odvetnika obeh strani. V osemminutnem pogovoru je voditeljica Rosvita Pesek sogovornikoma dvakrat povedala, da »stvar tako zapletete, da vas res težko razumemo«.
-
28. 10. 2016 | Mladina 43 | Družba
Ko je ameriško podjetje Uber prejšnji teden napovedalo, da si želi aplikacijo za naročanje prevozov čim prej ponuditi tudi v Ljubljani, je tiskovno konferenco vodil Mark Boris Andrijanič, ki je za zdaj edini javno prepoznavni slovenski predstavnik Uberja. Glede na uradni naziv s podjetjem sodeluje na področju zakonodaje v Jugovzhodni Evropi.
-
7. 10. 2016 | Mladina 40 | Politika
Ko je bil predsednik državnega zbora Milan Brglez aprila na obisku v Osilnici, so mu občanke in občani zaupali tri želje: da bi dobili bankomat, da bi obdržali podružnično šolo in da bi se uredile zadeve z mejnim prehodom s Hrvaško. Prva želja se jim je izpolnila na zadnji septembrski dan. Pri Gorenjski banki trdijo, da so bankomat postavili, ker jih je za to prosil župan Osilnice Anton Volf, vendar je tudi Brglez prišel na odprtje. »Ena gospa mi je dejala: ’Sam bog vas je poslal’,« pravi.
-
30. 9. 2016 | Mladina 39 | Družba
Dvakrat sem dovolil Dragutinu Barušiću, da me objame, in obakrat me je tudi poljubil na lice. »Objemček zdravi fizično, poljubček psihično,« pravi. Prvič me je objel v stanovanju Jadranke Oblak, upokojene novinarke in predstavnice ljubljanske skupine društva Zdrava atmosfera, ko sva se v ponedeljek dopoldne poslavljala po mučnem uro in pol trajajočem pogovoru. Poskušal sem izvedeti, kdo je tisti, ki mu nova finančna ministrica Mateja Vraničar Erman pravi »Beli mag«, on pa je predvsem na različne načine pojasnjeval, da je izjemen. Na izhodnih vratih je dejal, da »kdor nima časa za objem, ta ima nekaj v ozadju«. Potem me je objela tudi Jadranka Oblak.
-
26. 8. 2016 | Mladina 34 | Družba
Finski šolski sistem je že dolgo idealiziran, a še nikoli tako poudarjeno kot v dokumentarnem filmu ameriškega avtorja Michaela Moora Where to invade next?. Film je kritika ameriške zunanje in socialne politike, saj je njegova rdeča nit izzivalna: Združene države Amerike naj ustavijo vojaške akcije in naj se raje zgledujejo po bolj socialnih državah in iz njih prenesejo učinkovite in do ljudi prijazne rešitve. Tako je Moore predstavil Slovenijo zaradi brezplačnega visokega šolstva, Francijo zaradi solidarnega zdravstva, Italijo zaradi delavskih pravic, Portugalsko zaradi učinkovitega boja proti drogam, Norveško zaradi zaporske ureditve…
-
19. 8. 2016 | Mladina 33 | Ekonomija
Airbnb je spletna platforma, ki omogoča, kar prej ni bilo izvedljivo. Zdaj lahko turisti najdejo prenočišče v stanovanjskih blokih, torej ceneje kot v hotelu, lastniki stanovanj v blokih pa lahko služijo s turisti bolj kot s stalnimi najemniki. Airbnb pa je hkrati ustvaril nekaj novih težav.
-
19. 8. 2016 | Mladina 33 | Politika
Ministrstvo za izobraževanje se je odločilo, da bo v Sloveniji po letu 2007 spet uvedlo sistem vajeništva. Glavni cilj ministrice dr. Maje Makovec Brenčič je čim bolj usposobiti mlade za opravljanje poklica, kar vsi priznavajo kot najpomembnejšo vlogo poklicnega izobraževanja. Sprva naj bi na ministrstvu načrtovali podobno ureditev kot v Nemčiji, Avstriji in Švici, kjer ima dijak status zaposlenega in kjer delodajalci nosijo večino stroškov, vendar naši delodajalci takega sistema niso pripravljeni sprejeti. Zato je ministrstvo predlagalo, da bi država prevzela del stroškov in da bi imel vajenec »status dijaka, ki se usposablja na delovnem mestu«.
-
12. 8. 2016 | Mladina 32 | Politika
Sprihajajočim šolskim letom bo Slovenska avtorska in založniška organizacija za pravice reproduciranja (SAZOR GIZ) začela prejemati denarno nadomestilo za fotokopiranje v vrtcih ter osnovnih in srednjih šolah. Dogovor, ki je bil oblikovan prvega avgusta, vsi pozdravljajo kot težko pričakovan, vendar se pojavljajo tudi ostre kritike, na katere ni najti dobrega odgovora.
-
Klemen Košak | foto: Uroš Abram
5. 8. 2016 | Mladina 31 | Družba
Maja Breznik se kot samostojna raziskovalka v zadnjih letih veliko ukvarja z vprašanji dolga in dela v sodobnem kapitalizmu. Torej problemi, ki imajo ogromen vpliv na ljudi in so pogost razlog za naraščanje nezadovoljstva. Sociologinja trdi, da načeloma obstajajo preproste rešitve, ki bi množicam izboljšale življenje, vendar hkrati razume, da je zaradi dejanskih odnosov oblasti in razdeljenosti delavstva njihova uresničitev zelo težka. Zato razume, da se ljudje v času ekonomskih in družbenih napetosti zatekajo k negativnim rešitvam.
-
5. 8. 2016 | Mladina 31 | Družba
Pred dobrim mesecem je Svetovalnica za migrante sporočila, da je neko slovensko podjetje v lanskem letu 37 delavcev odjavilo iz statusa davčnega rezidenta, ne da bi delavci za to vedeli. Delodajalec to odločno zanika, prav tako finančna uprava. Tam trdijo, da je šlo za 12 delavcev, ki so prošnje za odjavo poslali v obdobju 20 dni in da so vloge napisane z različnimi pisavami.
-
15. 7. 2016 | Mladina 28 | Politika
Junijska parlamentarna predstava z neuradnim naslovom »Država krade otroke« sama po sebi ni bila niti koristna niti posebej škodljiva, vendar bi za to, da ni imela velikih posledic za vlado, lahko slovenski delavci plačali visoko ceno.
-
15. 7. 2016 | Mladina 28 | Politika
Leta 2015 je ameriška neprofitna organizacija Pulitzer Center novinarki Meti Krese in fotografu Joštu Franku podelila sredstva za plačilo stroškov priprave reportaže o tekstilnih delavcih v Afriki in Aziji. Reportaža bo najprej objavljena v ameriškem tedniku Newsweek, v Sloveniji pa lahko poročamo o zapletu, ki ga ima Franko z našo finančno upravo.
-
15. 7. 2016 | Mladina 28 | Družba
Lestvic, iz katerih lahko ugotavljamo, kakšna je Slovenija v primerjavi z drugimi državami, je precej. Številne organizacije se trudijo na podlagi množice statističnih podatkov izdelati različne zelo informativne kazalce. Največ pozornosti zadnja leta slovenski mediji posvečajo lestvici ekonomske svobode, ki jo sestavlja kanadski raziskovalni inštitut Fraser. Slovenija je na njej nazadnje zasedla 111. mesto, delila pa si ga je z Nigerijo in Kitajsko. Tanja Porčnik z Visio Instituta, ki je Fraserjev slovenski partner, je lani septembra na Televiziji Slovenija povedala, da je tako zaradi velike javne porabe in »enega najrigidnejših trgov dela na svetu«. Poleg tega k slabi uvrstitvi prispevajo velik delež državnega lastništva podjetij, progresivna obdavčitev plač in podobno. Iz tega sledijo predvidljivi nasveti za politiko. Na prvih dveh mestih na lestvici sta Hongkong in Singapur, ki sta najbolj družbeno neenaki med razvitimi državami.
-
1. 7. 2016 | Mladina 26 | Politika
»Mesec dni dela v Nemčiji prinese toliko denarja kot sedem mesecev dela v Srbiji,« je pojasnil delavec na koncu pripovedi o tem, kaj vse je pretrpel zaradi obljubljenega plačila. Prejšnji ponedeljek je ob Goranu Zrniću iz Svetovalnice za migrante sedel pred slovenskimi novinarji. Skrit za sončnimi očali in pod pogojem, da ne navedemo njegovega imena, je povedal svojo zgodbo o poceni delovni sili v bogatih evropskih državah. To je njegova osebna zgodba, a hkrati zgodba o današnji Evropi.
-
1. 7. 2016 | Mladina 26 | Družba
»Ko boste videli, da na tem trgu ponovno stoji osamosvojitvena lipa, ko boste videli spomenik slovenski osamosvojitvi in ko se bo trg imenoval Trg Jožeta Pučnika, vedite, da ste se zbudili v drugačni Sloveniji,« je dejal predsednik SDS Janez Janša na Trgu republike, kjer je proslavo ob 25. obletnici osamosvojitve pripravilo Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve.
-
24. 6. 2016 | Mladina 25 | Družba
Zveza aktivov svetov staršev v zadnjih tednih pogosto opozarja, da je Slovenija peta v Evropski uniji po deležu denarja, ki za osnovno šolo prihaja iz žepov staršev. Leta 2011 je bil po navedbah Eurostata ta odstotek v Sloveniji 8,1, kar je za dve odstotni točki več od povprečja EU. Višji kot v Sloveniji je delež le na Malti, Slovaškem, v Španiji in Veliki Britaniji. To je marsikoga presenetilo in preproste razlage ni ponudil še nihče. Na ministrstvu za izobraževanje trdijo, da jim podatek ni znan, čeprav naj bi jih Zveza o tem obvestila že leta 2014.
-
Klemen Košak | foto: Borut Krajnc
17. 6. 2016 | Mladina 24 | Politika
Michael W. Apple se je rodil pred triinsedemdesetimi leti v delavski družini v ameriški zvezni državi New Jersey. Ob študiju je vsak dan delal v tiskarni, učitelj pa je postal v vojski, kjer je poučeval uporabo kompasa in prvo pomoč. Po koncu služenja vojaškega roka je bil nadomestni učitelj v domačem mestu Paterson in ob poučevanju revnih otrok se je začel zanimati za kritično pedagogiko. Je eden najbolj priznanih filozofov na področju izobraževanja in eden najprodornejših kritikov neoliberalizma. Njegove knjige so prevedene v številne jezike. Knjiga Šola, učitelj in oblast tudi v slovenščino. Prejšnji teden je na povabilo ljubljanske pedagoške fakultete po dolgem času obiskal Slovenijo, predaval in se srečal s starimi znanci.
-
17. 6. 2016 | Mladina 24 | Politika
V oddaji Preverjeno na POP TV so poročali, da večini veteranov vojne za Slovenijo država krije dodatno zdravstveno zavarovanje, 126 članov Manevrske strukture narodne zaščite pa vsako leto prejme še 1100 evrov bruto. Med njimi je tudi Toni Krkovič, sin brigadirja Toneta Krkoviča. Toni Krkovič, ki je danes zaposlen v slovenski vojski, je bil takrat star dvanajst let. »Absolutno, saj je z mano prepotoval dvanajst tisoč kilometrov in uporabljal sem ga, da sem dajal videz normalnega potovanja z mojim jugom 45,« je v oddaji sinov status opravičeval oče Krkovič.