Klemen Košak
-
22. 5. 2015 | Mladina 21 | Svet
Nekateri pravijo, da je boljši socializem, drugi, da je boljši neoliberalizem, o tem lahko razpravljamo in obe stališči sta sprejemljivi. Fašizem je drugačna družbena teorija, zagovarjajo ga le zaprte skupine ljudi na robu družbe. Drugačen je tudi v tem, da se, ko govorimo o njem, ne strinjamo, o čem pravzaprav govorimo, poudarja dr. Išaj Landa, profesor zgodovine na Odprti univerzi s sedežem v izraelskem mestu Ra’anana. Tak zaničevalni odnos do množic je po njegovem prepričanju pomemben del tudi mnogih sodobnih družbenih pojavov.
-
15. 5. 2015 | Mladina 20 | Ekonomija
Prejšnji četrtek so v Münchnu protestirali delavci iz Bosne in Hercegovine, ki so sodelovali pri gradnji luksuznih stanovanj, a od slovenskega delodajalca Pejgrad & partnerji niso dobili februarske in marčne plače, še več mesecev pa jim ni poravnal socialnovarstvenih prispevkov.
-
15. 5. 2015 | Mladina 20 | Politika
Izmed domnevnih kaznivih dejanj, povezanih z osamosvojitvijo Slovenije, jih le nekaj ni zastaralo. Med njimi je tudi sestrelitev helikopterja gazela v Ljubljani, je prepričana Emilija Mrlak, žena takrat ubitega pilota Antona Mrlaka. Njen zadnji poskus, da bi bili krivci kaznovani, so zahteve po preiskavi zoper nekdanjega poveljnika specialne brigade Moris Toneta Krkoviča in dva neznana strelca zaradi umora na grozovit in zahrbten način. Zahteve je na ljubljansko okrožno sodišče vložila v začetku aprila.
-
8. 5. 2015 | Mladina 19 | Družba
Tridesetletnica, ki želi predstaviti svoje izkušnje z iskanjem službe, bi rada to storila anonimno, zato ji recimo Anita. Je diplomantka enega od družboslovnih študijev. Zadnjo zaposlitev je prekinila na svojo željo in v zadnjih desetih mesecih je bila na sedemnajstih razgovorih za službo, ti so imeli tudi po pet krogov selekcije.
-
8. 5. 2015 | Mladina 19 | Politika
Predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je decembra lani podvomil o ustreznem delovanju sindikatov, saj ti vsaj zadnja leta v pogajanjih z vlado in delodajalci nič ne pridobivajo, ampak jim uspe zgolj omejevati načrte o zniževanju življenjske ravni. Zato je pozval k velikopoteznejšemu boju in se zavzel za združevanje sindikalnih central.
-
17. 4. 2015 | Mladina 16 | Politika
Gospodarska rast bo razveselila tudi upokojence, in to ne samo zato, ker bodo veseli za svoje zdaj morda brezposelne otroke, in tudi ne samo zato, ker brezposelnost vodi v socialne stiske, te pa v napetosti znotraj družin. Upokojenci bodo lansko 2,6-odstotno gospodarsko rast občutili tudi neposredno, saj ta odstotek presega mejo, pri kateri se pokojnine znova usklajujejo z inflacijo in rastjo plač.
-
17. 4. 2015 | Mladina 16 | Politika
Medtem ko voditelji zahodnih držav zavračajo rusko vabilo na vojaško parado ob sedemdeseti obletnici konca druge svetovne vojne, za slovensko Zvezo združenj borcev za vrednote NOB ni dileme. Povabilu ruske zveze veteranov se bodo odzvali in ravno v teh dneh pripravljajo prijavo za manjšo delegacijo. V Moskvi bo devetega maja največ sedem udeležencev druge svetovne vojne iz Slovenije, pravi predsednik zveze Tit Turnšek. Poleg njih bodo tam iz Slovenije še predstavniki društva Vojni veterani ’91.
-
10. 4. 2015 | Mladina 15 | Družba
V času, ko o delavcih govorimo kot o le še eni obliki kapitala oziroma stroškov, lahko dr. Metoda Dodič Fikfak ponudi pomembne odgovore na vprašanja, ki jih navadno postavljamo le ekonomistom. Je dolgoletna predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, zato ve, da so »stroški dela« pač ljudje, ki tudi zbolevajo. In pogosto zbolevajo prav zaradi načina, na katerega delajo. Zaradi dogodkov in dejavnosti, ki se skrivajo za izrazi, kot so prestrukturiranje podjetja, optimizacija stroškov dela, fleksibilni delovnik, prožna delovna razmerja …
-
10. 4. 2015 | Mladina 15 | Družba
V društvu Petka za nasmeh imajo dovolj posplošenega govorjenja o lačnih šolarjih. Že dve leti zbirajo donacije po pet evrov za financiranje šolske prehrane revnim, marca letos pa so pripravili peticijo za konkretno zakonodajno spremembo. Želijo zvišati dohodkovni cenzus, od katerega je odvisna upravičenost otrok do subvencioniranja šolskega kosila.
-
3. 4. 2015 | Mladina 14 | Družba
Osebni stečaji so v Sloveniji mogoči od leta 2008, ko se je gospodarska kriza že začela. Njihovo število nenehno raste. Slovenci so jih v lanskem letu, ko jim ob začetku stečaja prvič ni bilo treba več založiti dva tisoč evrov, sprožili več kot štiri tisoč, kar je več kot v prejšnjih dveh letih skupaj. Medtem ko bi nekateri razlage za te podatke iskali v politično-ekonomskem sistemu, ki je sprožil že sedem let trajajočo krizo, urednik revije Moje finance Matjaž Nidorfer želi ob tem poudariti nekaj drugega. Veliko število Slovencev v osebnem stečaju in dejstvo, da jih je med njimi 42 odstotkov mlajših od štirideset let, sta znak, da moramo posamezniki delati »manj finančnih napak, ki lahko za vedno zaznamujejo življenje«. To je dejal devetega marca v svojem nagovoru na strokovnem srečanju »Finančno opismenjevanje v Sloveniji«.
-
3. 4. 2015 | Mladina 14 | Družba
V četrtek je vodenje Triglavskega narodnega parka prevzel dr. Bogomil Breznik. Čeprav ga je ministrica za okolje in prostor Irena Majcen izbrala na podlagi razpisa, na katerega so se prijavili številni sposobni kandidati, ga je imenovala zgolj za vršilca dolžnosti. Zakaj mu ni podelila polnega mandata, ni pojasnila, napovedala je nov razpis.
-
3. 4. 2015 | Mladina 14 | Politika
V Sloveniji je več revnih ljudi, kot lahko država zagotovi stanovanj zanje. Nekaj tisoč gospodinjstev, ki so upravičena do neprofitnega socialnega stanovanja, a zanje ni prostora, mora zato najemati bivališče pri zasebnikih. Od leta 2012 do začetka letošnjega aprila jim je država podeljevala subvencijo, tako da so člani teh gospodinjstev plačevali enako najemnino, kot če bi živeli v stanovanju, ki je v javni lasti. Po novem država ne bo več dajala take subvencije, ampak nižjo. Za marsikoga to pomeni, da bo namesto nekaj deset evrov na mesec plačeval po več kot 150 evrov.
-
27. 3. 2015 | Mladina 13 | Družba
Minilo je več kot dva meseca, odkar so Roberta Ivanca obvestili, da se bo njegovo delo v Revozu končalo, in več kot dva tedna, odkar se je res končalo. O tem je razlagal več novinarjem, a na vprašanje, ali je trenutno zaposlen ali ne, ne zna odgovoriti.
-
27. 3. 2015 | Mladina 13 | Družba
Pozorni opazovalci že več kot leto dni po Ljubljani opažajo nalepke, velike približno pet krat pet centimetrov, na katerih so napis Green Dragons Rudnik, podoba mrtvaške glave, tako imenovani keltski križ in domobranski orel. Predstavniki ljubljanske navijaške skupine Green Dragons pojasnjujejo, da nalepke »neodvisno od vodstva kreira (in natisne) katerikoli član ali simpatizer našega gibanja«. Seveda to ne pomeni, da vodstvo o nalepki ni razmišljalo. Od njega smo izvedeli, da sta na njej »kranjski orel«, torej »simbol dežele Kranjske«, in »keltski križ«, ki »izvira iz Irske v času pokristjanjevanja« in je tudi »simbol, ki se uporablja v ultras gibanju«.
-
27. 3. 2015 | Mladina 13 | Politika
Prejšnjo sredo je parlamentarna komisija za nadzor nad obveščevalnimi in varnostnimi službami sejo posvetila temi »predaja in prevzem kemičnih in ubojnih sredstev službe državne varnosti (SDV)«. Seja se je začela z nastopom Romana Leljaka, ki je pred leti odslužil kazen zaradi prevar pri posredovanju posojil, danes pa je znan predvsem kot raziskovalec polpretekle zgodovine, katerega izsledke stranka SDS uporablja pri širjenju prepričanja o komunistični oziroma udbomafijski zaroti.
-
13. 3. 2015 | Mladina 11 | Politika
V sredo, 4. marca, je nogometni klub Zavrč igral prvo tekmo na prenovljenem stadionu, ki zdaj sprejeme skoraj 1100 gledalcev in ima poleg novih tribun slačilnice, fizioterapevtsko sobo, prostore za novinarje, bar in parkirišče.
-
6. 3. 2015 | Mladina 10 | Politika
Finančni minister dr. Dušan Mramor je v intervjuju za Večer pojasnil, da ga pri varčevanju ne vodijo osebni motivi. »Ne šalimo se s tem, koga ima finančni minister rad in koga ne,« je opozoril, da so taki očitki napačni, »še zlasti tisti, da jaz ne bi maral šol«. Nato ga je novinarka vprašala o varčevalnem ukrepu, na podlagi katerega naj bi učiteljem nehali plačevati za učno pomoč, do katere so po odločbah o dodatni strokovni pomoči upravičeni otroci s posebnimi potrebami. Ta predlog je sprožil največji odpor in ni bil uveljavljen. »Se kot profesor čudite, da kar 20 odstotkov osnovnošolcev potrebuje dodatno strokovno pomoč?« je Mramorja vprašala novinarka. Odgovoril je, da to vprašanje ne sodi v njegov resor, a dodal, da je »kot profesor prepričan, da bi bilo otrok s posebnimi potrebami največ 3 do 4 odstotke, če učitelji ne bi dobivali plačila za učno pomoč«.
-
S sociologom Primožem Kraševcem smo se pogovarjali o neoliberalni družbeni teoriji, ki po njegovem v razlagi razmerja med državo in kapitalistično ekonomijo zaostaja zgolj za marksizmom. Začeli smo ob osmih, pol ure po njegovem zadnjem ponedeljkovem predavanju na ljubljanski filozofski fakulteti, kjer honorarno dela, in v dobri uri pogovora skoraj ni omenil privatizacije. Neoliberalizem je namreč tudi učinkovit način discipliniranja ljudi, ki ga je nujno, a težko kritizirati. Težko, a ne nemogoče.
-
Na upravni enoti Velenje so zaznali, da v nekaterih hišah in stanovanjih živi tudi po več deset ljudi. »Ne more 50 ljudi živeti na 60 kvadratnih metrih,« pravi načelnik upravne enote Fidel Krpič. Zato so sprožili postopke ugotavljanja dejanskega bivanja in ugotovili, da ljudje, ki so prijavljeni na teh naslovih, tam ne živijo. Krpič poudarja, da so našli tudi »nekatere družine, v katerih je šest, sedem otrok, in dobivajo po 1500 evrov socialnih transferjev na mesec«. Upravna enota Velenje je verjetno edina, ki izvaja tako akcijo in Krpič trdi, da je to primer dobre prakse: »Če je v vsaki občini 20 takih družin, si izračunajte, koliko je to denarja.«
-
Ministrica za izobraževanje dr. Stanka Setnikar Cankar namerava ukiniti izredni študij in to je odlična novica. Izredni študij v praksi za družbo nima velikega pomena, pomembnejše je, da iz njega izhaja ideja, da je študij lahko tudi plačljiv in zato bogatim dostopnejši kot revnim.
-
Kot odziv na pokol sodelavcev revije Charlie Hebdo v Parizu je Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije januarja gostil okroglo mizo Evropa pred izzivi (ne)strpnosti in (ne)varnosti. Na njej je sodeloval tudi poslanec NSi Matej Tonin in poudaril, da »Evropska unija ni skupnost enakih interesov«. To je ponazoril s podatkom, da na vprašanje, ali bi umrli za domovino, 85 do 90 odstotkov ameriških obveščevalnih agentov odgovori pritrdilno, med evropskimi pa nobeden. To je izvedel »na nekem tečaju v Washingtonu, kjer je bil neki profesor, ki je rekel, da je poučeval in izobraževal agente ameriške CIE ter vse druge agente zahodnoevropskih služb«. Tečaj je poslanec obiskal v okviru ameriškega programa International visitor leadership programme (IVLP), kar bi lahko prevedli kot voditeljski program za mednarodne obiskovalce.
-
Novembra lani so ustavni sodniki odločili, da je zakonska določba, po kateri država zasebnim šolam financira 85 odstotkov stroškov plač in materialnih stroškov, neustavna. Po prepričanju petih sodnikov iz ustave izhaja, da mora država v celoti financirati vse javno veljavne programe, ne glede na to, ali se izvajajo v javni ali zasebni šoli.
-
Martin Plesničar o vzgoji razmišlja več kot povprečen učitelj in se čuti zavezanega, da svoje znanje posreduje naprej. »Vsak dan pri svojem delu srečujem starše, ki otroka hvalijo ali grajajo, nagrajujejo ali kaznujejo, omejujejo ali mu popuščajo ... pravega učinka pa ni,« je napisal leta 2011 v svoji poljudni knjigi Kompas za starše. V njej je želel pokazati smer pravilne vzgoje.
-
»Ko zrete v oči svojega malega nadobudneža, se ukvarjate z goro plenic, kašic in plišastih igrač, si težko predstavljate, da bo čez 15, 16 let ta vaš malček želel študirati,« starše nagovarja Zavarovalnica Triglav, ki ponuja redno postopno varčevanje za otrokov študij. Izračunali so, da bo kot študent potreboval trideset tisoč evrov na leto ali celo sto dvajset tisoč, če bo šel študirat v tujino. Starši se na to lahko pripravijo tako, da začnejo dovolj zgodaj varčevati, in plačujejo mesečne obroke v višini 58 evrov (za študij doma) oziroma 285 evrov (za študij v tujini).
