Klemen Košak
-
Dr. Stanka Setnikar Cankar se z dr. Mirom Cerarjem pozna že zelo dolgo časa, in ko je Cerar poleti postal premier in jo povabil v vlado, ni omahovala. Malo več kot leto dni je minilo, odkar je končala drugi mandat dekanje Fakultete za upravo v Ljubljani in v tem letu je predvsem predavala in raziskovala na področju ekonomike javnega sektorja. Ko je dobila ponudbo, je presodila, da bi bila funkcija ministrice za izobraževanje, znanost in šport »logična izbira za zaključek kariere«, je povedala novembra za Televizijo Slovenija. Takrat je dejala tudi, da njenih nastopov v javnosti ne bo veliko: »Ne glede na to, kako zelo vroče so novice, se usedemo, pogledamo dejstva, analiziramo, pridemo z informacijo, ki je kredibilna.« V zadnjem času so novice s področja šolstva zelo vroče in ministrica je pogosto v medijih.
-
Prejšnji četrtek je Anton Kokalj, nekdanji poslanec Nove Slovenije, pojasnil, kaj je po njegovem narobe z javnimi šolami. »Javne šole vzgajajo shizofrenega človeka,« je dejal v oddaji Tarča. Njegovi otroci obiskujejo katoliško Osnovno šolo Alojzija Šuštarja, saj ta »za normalno jemlje duhovni aspekt človeka, ki ga javna šola ignorira in reže«. Njegove besede povedo več o njem kot o javnih šolah in zanje se je pozneje opravičil. Vendar so zelo zanimive, dovolj povedne …
-
Lani je postala članica Stranke Mira Cerarja in tudi nastopila na lokalnih volitvah v Šentjurju. Iz stranke je izstopila predvsem zaradi pomanjkanja ambicioznosti, kar zadeva šolsko politiko. Slovensko šolstvo je po njenem namreč potrebno velikih sprememb.
Boj za učiteljske plače je politična akcija Bojane Potočnik, ki je zbudila največ pozornosti, a ni njena prva. Leta 2012 se je postavila za lačne otroke in za izjavo v pismu takratnemu kmetijskemu ministru Francu Bogoviču dobila nagrado časnika Večer bob leta. »Na začetku svoje učiteljske poti sem jih učila, da lačni otroci živijo v Afriki, danes pa sedijo zraven njih,« je zapisala. Leta 2013 je pisala ministru za izobraževanje dr. Jerneju Pikalu, opozorila ga je, kako nesmiselno je nacionalno preverjanje znanja. -
Nova Slovenija drugim parlamentarnim strankam ter civilni družbi predstavlja svoj predlog zakona o dostojnem pokopu. Slovenija sicer že ima zakon, ki ureja to področje, to je zakon o vojnih grobiščih. Predsednica NSi Ljudmila Novak pojasnjuje, da če bi sedanji zakon zadostoval, potem bi bil pri urejanju prikritih vojnih grobišč dosežen večji napredek.
-
Prejšnji teden je ministrica za izobraževanje dr. Stanka Setnikar Cankar povedala, da zaradi varčevanja zmanjšuje državno financiranje Evro-sredozemske univerze s 388 na 200 tisoč evrov letno. Od leta 2007 je Slovenija za EMUNI namenila skoraj štiri milijone evrov in »vsa ta sredstva so šla za delovanje same institucije, brez da bi bil vpisan en sam študent«, je dejala ministrica. Ustanovi je dala do oktobra čas, da vpiše prve študente – v tem primeru »bo Slovenija še naprej pripravljena financirati to dejavnost«.
-
Učiteljica slovenščine Bojana Potočnik se je lani odločila, da je treba nekaj narediti, in vstopila v politiko. Ker dobro piše, je začela urejati Facebookove strani šentjurskega odbora Stranke Mira Cerarja, jeseni pa je tudi kandidirala za občinsko svetnico v Šentjurju. »V Stranki Mira Cerarja vidim tisto stranko, ki bi dejansko lahko ustvarila spremembe v družbi,« je povedala v predvolilnem videoposnetku.
-
Ministrstvo za izobraževanje pripravlja predlog novega zakona o visokem šolstvu. Ožja delovna skupina je začela delati konec novembra, koncept zakona naj bi bil pripravljen še ta mesec. Delovno skupino vodi državni sekretar dr. Peter Maček in konec decembra je v intervjuju za Delo navedel še druge tri člane in štiri zunanje sodelavce. Še preden jih je naštel, pa je povedal, da je svetovalec skupine dr. Pavel Zgaga, eden največjih slovenskih strokovnjakov za zakonodajo s področja izobraževanja. Zgaga ni svetovalec te skupine. Pravi, da je bil konec novembra na zgolj enem sestanku pri ministrici dr. Stanki Setnikar Cankar in »od takrat nismo imeli nobenega stika, v katerem bi se lahko izrekal o vsebini«.
-
Na glavnem trgu v Spodnji Idriji stoji spomenik padlim v NOB in žrtvam vojnega nasilja, kamnit stolp, na katerem piše: »Vse, kar ste imeli, ste nam darovali, ko ste za nas v krvi obležali, da pravice žarki bi nam zasijali.« Gre za spominski park.
-
Ustavno sodišče je leta 2001 sklenilo, da je odločitev o višini sredstev, ki jih država nameni za zasebne šole, v pristojnosti države. Po tej poti, torej politični, je potem želel takratni premier Janez Janša delež, ki ga država nameni zasebnim šolam za material in plače učiteljev, povečati s 85 na sto odstotkov. Zaradi grožnje referenduma je predlog umaknil. Ustavno sodišče je sedaj, torej konec lanskega leta o tem vprašanju odločalo znova. Na pobudo Zavoda svetega Stanislava, ki ima v lasti Osnovno šolo Alojzija Šuštarja, in dveh parov staršev otrok, ki obiskujejo to šolo in plačujejo 60 evrov šolnine na mesec. Sodniki so sedaj v drugo razsodili drugače kot leta 2001.
-
Če se nas ne bi 18 žensk in dva moška prišlo učit, kako polno zaživeti svojo notranjo poslovno moč, bi bila poslovna cona, ki stoji na območju nekdanje tovarne Litostroj v Ljubljani, na sivo jutro zadnje novembrske nedelje povsem prazna. Zbrali smo se v stavbi, kjer imajo sedeže podjetje, ki prodaja tkanino na metre, podjetje, ki razvija informacijske rešitve, in podjetje, ki je v lasti duhovne inovatorke Savine Atai. Tu je potekal šesti, zadnji dan delavnice Postanite magnet za obilje in poslovni uspeh.
-
19. 12. 2014 | Mladina 51 | Družba
Spoprijemanje z grobostjo življenja
Med letošnji dogodki, ki jim mediji upravičeno niso namenili nobene pozornosti, je bila odločitev Fundacije za mednarodne računovodske standarde, da bo vsako leto organizirala predavanja v spomin na Tommasa Padoa-Schioppo. Na prvih predavanjih, ki so bila letos avgusta, je bil slavnostni govornik predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi, a povedal ni nič odmevnega. Priznal je korake, narejene h globalno veljavnim računovodskim standardom, ter pozval h globlji evropski integraciji. »Globoko zakoreninjena prepričanja Tommasa Padoa-Schioppe so bila najbolj jasno izražena pri njegovi nenehni podpori evropski integraciji in v njegovem pomembnem prispevku k ustvarjanju evra,« je dejal Draghi.
-
19. 12. 2014 | Mladina 51 | Družba
Novi ljubljanski nadškof Stane Zore je v intervjuju za Dnevnikov Objektiv dejal, da se zavzema za pregledno poslovanje nadškofij in škofij. »Ne nazadnje – tudi duhovniki morajo vedeti, kako škofije in nadškofije gospodarijo s svojim premoženjem.«
-
19. 12. 2014 | Mladina 51 | Politika
Ljubljanska univerza ima velike finančne težave. Dr. Stanislav Pejovnik, ki je bil rektor do lanskega oktobra, je pred meseci rekel, da bi potrebovala 10- do 15-odstotno povečanje sredstev, »samo da pride na osnovni metabolizem«.
-
5. 12. 2014 | Mladina 49 | Politika
V torek dopoldne generalni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije ter predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj ni deloval prav nič zmagoslavno, čeprav so sindikati in vlada večer prej podpisali dogovor, ki so ga mediji označili za popolno Štrukljevo zmago. Vlada je res skoraj v celoti privolila v zadnji sindikalni predlog, a to so bila še ena pogajanja, kjer so sindikati izborili zgolj zmanjšanje vladnih načrtov za krčenje sredstev. Štrukelj je intervju izkoristil, da je predlagal razpravo o smiselnosti socialnega partnerstva in delovanja sindikatov. Je čas za razredni boj?
-
28. 11. 2014 | Mladina 48 | Politika
Ko je bil Boris Koprivnikar predsednik skupnosti socialnih zavodov, ga je zelo razburil ukrep vlade Janeza Janše, s katerim je ta določila denarne kazni za direktorje javnih zavodov, ki bi imeli izgubo. »Volili smo ljudi, ki so nam obljubljali lepšo prihodnost, sedaj pa se nad nami izživljajo z nemogočimi političnimi akrobacijami in mazohizem Slovencev je v tem, da to mirno gledamo,« je zapisal leta 2012 v odprtem pismu. Od septembra je Koprivnikar minister za javno upravo in v tem času je zelo razburil sindikaliste, vzgojiteljice, kulturnike, knjižničarje in še koga. Zaveda se, da je po izkušnjah v zadnjih letih težko verjeti, da varčevanje prinaša kaj dobrega, vendar bi bilo po njegovem zelo preprosto, če bi vsi razumeli, da ne moremo porabiti več, kot zaslužimo, če bi sprejeli svoj del bremena in če bi vladne predloge obravnavali strokovno.
-
21. 11. 2014 | Mladina 47 | Družba
Če se med vožnjo po slovenskih avtocestah ustavite na počivališču, obiščete restavracijo Marché in greste v njej na stranišče, se ne morete izogniti napisu, da je uporaba toaletnih prostorov brezplačna. Na počivališču Lom na primer to piše celo dvakrat, prvič na vratih, skozi katera stopite do stopnišča, drugič na vrhu stopnic, ob toaletnih prostorih. Pod drugim napisom je miza in na njej krožniček, na katerem so kovanci, pri mizi pa navadno stoji čistilka ali čistilec in se zahvali vsakemu, ki na krožniček odloži kaj denarja.
-
14. 11. 2014 | Mladina 46 | Politika
Še dobro, da je november topel, saj je morala ministrica za delo, družino in socialne zadeve dr. Anja Kopač Mrak pred intervjujem prezračiti svojo pisarno. Prostor je bil potreben osvežitve, ker se je pred tem ministrica v njem pogovarjala s predstavniki študentov, ki ji želijo zadnje dni povedati veliko, a nič lepega o njenem predlogu za povišanje stroškov študentskega dela. Odkar je na ministrstvu, je imela Anja Kopač Mrak precej konfliktnih pogovorov. V politiko je vstopila, da bi v praksi preizkusila teorijo države blaginje, ki jo je deset let preučevala na ljubljanski fakulteti za družbene vede, a morala je sprejemati skoraj samo slabe rešitve. Državna sekretarka je postala na začetku krize, imela med vladavino Janeza Janše enoletni odmor, nato pa se je vrnila kot ministrica v vladi Alenke Bratušek. Pričakuje, da se bo čas izbiranja med slabimi in manj slabimi rešitvami končal leta 2016.
-
7. 11. 2014 | Mladina 45 | Družba
Po desetletjih raziskovanja dela in trga delovne sile je dr. Anton Kramberger razočaran nad slovenskimi delodajalci. »Oni so kmečki gospodarji, ki potrebujejo hlapce, ne delavcev,« mirno reče.
-
7. 11. 2014 | Mladina 45 | Politika
Dr. Bogomil Ferfila je že dolgo dobro plačani profesor na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in veliko potuje, tudi s študenti, je nekakšen organizator »akademskega turizma«. Javnost ga pozna kot bradatega strokovnjaka za ameriško politiko, ki – kadar se udeleži televizijskih omizij – nosi kavbojsko kravato. Prejšnji teden pa je Ferfila za časnik Večer pojasnjeval težave, ki jih ima Slovenija, in izrazil mnenje, da je treba začeti razpravo o ustavnem položaju sindikatov, saj naj bi bil ta premočan. »Z blokiranjem gospodarskih reform dveh Janševih vlad, Pahorjeve vlade in vlade Alenke Bratušek nosijo sindikati velik del odgovornosti za sedanje stanje.«
-
30. 10. 2014 | Mladina 44 | Politika
Ta teden so krompirjeve počitnice in v ponedeljek je učitelj geografije Boleslav Daugul sosedom po njihovih gozdovih pomagal pospravljati polomljeno drevje, ki je ostalo po februarskem žledu, ter si hkrati nabral nekaj drv za svojo peč. V torek je z ženo, ki je učiteljica slovenščine, odšel na celodnevni izlet na Goričko. Obiskala sta Vulkanijo, doživljajski park, katerega ustvarjalci so se navezali na dejstvo, da je pred tremi milijoni let na Goričkem izbruhnil zadnji vulkan, ter oblikovali zabavno spoznavanje s geologijo, ki ga vodita krtek Oli in čarovnica Eza. Daugul v Vulkanijo vsako pomlad pelje svoje učence in torkov izlet je bil tudi priprava na naslednjo ekskurzijo.
-
24. 10. 2014 | Mladina 43 | Politika
Včasih si dr. Anja Kopač Mrak predstavlja, kako bi bilo voditi ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v kakšnem drugem, nekriznem obdobju. Na primer med letoma 2004 in 2008, ko je bilo brezposelnih pol manj kot zdaj in ko je morala država manj svojega denarja namenjati za odplačevanje kreditov.
