Vlado Miheljak
-
5. 9. 2014 | Mladina 36 | Dva leva
Ne vem, kako je sedaj, a ko sem jaz trgal hlače v šoli, je geografsko Slovenija spadala na Balkan. Oziroma vsaj del na desnem bregu Save. Morda so medtem prestavljali gore in reke, ne da bi nam povedali. A nekaj je že moralo biti, ker nam slovenska Wikipedija piše in riše, da so Balkan oni spodaj. Pač oni, s katerimi so težave. A ko sem hodil v šolo, biti na Balkanu ni bilo breme, ampak prednost. Dobra hrana, dobra glasba, literatura, film … dobre punce, drzni fantje, izjemen kulturni, umetniški in intelektualni potencial, ki je k sreči okužil tudi Slovenke in Slovence. Pač mešanci so vedno boljši od monokultur. Pa naj gre za tobak, kavo ali človečke. Se mi zdi, da je staršem trenutno najbolj uglednih slovenskih bratov ime Mojca in Marinko. Kajne?
-
29. 8. 2014 | Mladina 35 | Dva leva
Da so politiki uniformirani kot amiši ali kakšna druga sekta, ki jo obeležuje rigidni dress code, je preteklost vsaj od 6. marca 1983, ko so nemški Zeleni s cvetličnimi lončki v rokah provokativno vkorakali v nemški (takrat še Bonnu locirani) parlament. Bradati, dolgolasi poslanci, nagajivo kuštrave poslanke. Vsi nekonvencionalno oblečeni, v jeans, v raztegnjene puloverje, brez kravat. Edini, ki se je malo razlikoval, je bil legendarni advokat, ki si je med drugim upal braniti RAF-ovce, Otto Schily, ki pa je tudi sicer nekoliko odstopal po mentaliteti in kot t. i. »realos« (zmerljivka v občevanju med zelenimi) čez nekaj let prestopil h konvencionalni SPD.
-
22. 8. 2014 | Mladina 34 | Dva leva
Več jih bo, prej bomo na cilju
Ne, niti veliki šmaren ni več, kar je bil. Pred leti smo čakali, da bo nekdanji ljubljanski nadškof Rode »razpalil« po dolgem in počez in bo potem odmevalo tedne in tedne, tokrat pa je njegov nastop deloval kot farsa. Ne da bi bil manj oster in ščuvaški, a ob glavni vlogi stranskih igralcev je nekdanja velika zvezda velikošmarenskih ekscesov delovala skoraj pomilovanja vredno. Medtem ko se svet in tudi Slovenija ukvarjata s tem, kako preživeti surovi kapitalizem, se Rode (še vedno) ukvarja s preteklostjo v podobi, ki se med Slovenci ni nikoli prijela. S takšnim portretiranjem sedanje in pretekle Slovenije težko nagovarja kaj več ljudi, kot se jih je na predčasnih volitvah izreklo za stranko zapornika št. 1. In zdi se, da je prišel v položaj, ko mu ne blaženje in še manj zaostrovanje retorike ne prinaša pozornosti. Morda se motim, a zdi se, da bo prihodnje leto s svojo velikošmarensko pridigo pristal kvečjemu v kakšni podeželski cerkvici brez kamer in soja žarometov, ki ga tako potrebuje in želi.
-
14. 8. 2014 | Mladina 33 | Dva leva
Pravzaprav ni jasno, kako je do tega prišlo. Novi gospodarski program NSi je konsistenten – konsistenten za kakšno radikalno neoliberalno stranko. Denimo za stranko delodajalcev, kakršna je nemška FDP ali (Bog pomagaj) kakršna je bila slovenska Državljanska lista. Ampak kako so slovenski krščanski demokrati prišli do teh idej? Vsekakor se niso zgledovali po novem kurzu vesoljne cerkve revežev, kot jo radikalno zarisuje rdeči papež Frančišek, ampak prej po pogoltni slovenski RKC.
-
8. 8. 2014 | Mladina 32 | Dva leva
Po neizvolitvi nekaterih standardnih poslancev iz prejšnjih sklicev je v državnem zboru nastala velika praznina. Kot kolumnist bom pogrešal zlasti Jerovška in Pukšiča. Brez njiju državni zbor preprosto ne bo več to, kar je bil. Seveda bo še vedno cel kup nadležnih poslancev, a takih, ki bi z nadležnostmi spravljali gledalca oziroma poslušalca v dobro voljo, ne pa v obup, verjetno ne bo več. Vsaj zame je bil eden od vrhuncev slovenske parlamentarne zgodovine zasliševanje pisatelja in domnevnega skrajneža Partljiča. Partljič je nedvomno duhovit človek, a veličino temu zaslišanju pred parlamentarno komisijo za ugotovitev in oceno delovanja ekstremističnih skupin je dal Jerovšek, ne mariborski literat. Tako kot so svoj čas dali čar zasliševanju Bertolta Brechta pred odborom predstavniškega doma za protiameriške aktivnosti butasti zasliševalci, ne umetnik sam (o tem sem pisal v Mladini, št. 13, 2014).
-
1. 8. 2014 | Mladina 31 | Dva leva
Bojim se, da sem s svojim stališčem med tistimi, ki niso politični verniki, bolj osamljen, a sem odločno za to, da JJ zasede in ostane na mestu poslanca državnega zbora. K temu me ne sili prepričanje, da je mož nedolžen ali da je slovensko sodišče krivično izreklo pravnomočno sodbo, ampak nasprotno. V parlamentu naj sedi, ker je pravnomočno obsojen.
-
25. 7. 2014 | Mladina 30 | Dva leva
Kakšen obrat! Vse od nenadejane triumfalne zmage Jankovićeve PS nad mesece in mesece favoriziranino Janševo SDS je politična levica v Sloveniji tonila in nič ni kazalo, da se lahko dvigne, da lahko zaustavi Janšo, pa naj bo ta v času kampanje na golfu na Mauritiusu ali na služenju zaporne kazni na Dobu. Pa se je zgodil še en »blitzkrieg« in še veliko bolj prepričljiva zmaga Cerarja, kot je bila tista Jankovićeva iz leta 2011. Tako prepričljiva, da se je zgodil popoln obrat. Sedaj je kar naenkrat v globoki krizi desnica.
-
18. 7. 2014 | Mladina 29 | Dva leva
Legitimnost volitev je bila tokrat zares ogrožena. Ne zato, ker je bil zaradi korupcije pravnomočno obsojeni politik zaprt, ampak zato, ker se je napovedovala in tudi potrdila najnižja volilna udeležba v samostojni Sloveniji. Udeležba je na koncu vendarle za dober odstotek presegla petdesetodstotno mejo, ki nekako neformalno velja za simbolno mejo legitimnosti; mejo, ko o sestavi parlamenta in zakonodajne oblasti ne odloči več večina, ampak manjšina volivcev.
-
11. 7. 2014 | Mladina 28 | Dva leva
Potem ko so prihajale na dan obskurne zgodbe o diplomatskem škandalu v Avstraliji, češ da je naš veleposlanik gostil obsojenega in registriranega pedofila, sicer pa nekdanjega preprodajalca orožja na Balkanu, sta sedaj nekdanji predsednik SD Lukšič in nekdanji veleposlanik razkrila pravi motiv pajdašenja s sporno osebo. Nafta! Nafta? Ja, tako nas skušajo prepričati, da je imel Oman v Bosni v lasti inventurni presežek bogatih naftnih polj, ki bi jih v zameno za potni list podaril svoji domovini Sloveniji.
-
4. 7. 2014 | Mladina 27 | Dva leva
Ne, ne bo vam uspelo. To je Miro Cerar. Če ste naivno mislili, da bo dober teden pred volitvami na mizo položil karte, razkril svoje programske orientacije, ste se zmotili. Ne zgolj zato, ker jih noče, neredko tudi zato, ker jih nima; ker jih še sam ne pozna.
-
27. 6. 2014 | Mladina 26 | Dva leva
Pred več kot četrt stoletja (8. 7. 1988) sem v Mladini objavil kolumno z naslovom Janša je juče pojeo ćuftu. Krilatica iz izjave predstavnika za tisk vojaških sodnih oblasti, ki je demantirala lansirano vest, da naj bi Janša v vojaškem preiskovalnem zaporu gladovno stavkal, je kar nekako ponarodela. In od takrat se vesoljna Slovenija v medijih in prek njih ukvarja predvsem z Janšo. Je danes dobro jedel? Je dobro spal? Ima danes trdo stolico ali pač mehko? Seveda ni težko poreči, da se v vsakem primeru z njim ukvarjamo preveč. A če se ne ukvarjamo mi z njim, se toliko bolj ukvarja on z nami. Spomnite se samo, kakšne neobrzdane avtoritarne popadke je imel po zmagi leta 2004, ko so mediji sebe in nas prepričevali, da se je spremenil, da je postal drugačen. In to zgolj zato, ker je v predvolilni kampanji svojo ostro volčjo dlako prekril z jagnječjim kožuhom.
-
20. 6. 2014 | Mladina 25 | Dva leva
Moram se strinjati s tistimi, ki, čeprav politično motivirano, izjavljajo, da neupravičen odvzem svobode pusti nepopravljivo škodo. Nesporno jo. Torej tudi za Janšo. A ne samo za njega. In za to ni jasno, zakaj je to postalo kar naenkrat poseben in enkraten problem. Zakaj bi bilo potencialno oblatenje nekega prvokategornega politika kaj večji problem kot oblatenje slehernika?
-
13. 6. 2014 | Mladina 24 | Dva leva
Da vidiš in razlagaš nedeljski polom iniciative proti noveli arhivskega zakona kot zmago, ni dovolj, da si član ali častilec SDS. Moraš biti vsaj v coni zmerne, pravzaprav zelo zmerne bistrosti. Morda bi zaradi težav z interpretacijo izidov za v prihodnje kazalo spisati priročnik Referendumska pravila za telebane.
-
6. 6. 2014 | Mladina 23 | Dva leva
Po kitajskem horoskopu smo menda v letu konja. Tisti, ki so ezoterično fiksirani, so prepričani, da so leta v znamenju konja razburljiva in turbulentna. Po slovenskem političnem horoskopu smo slej ko prej v letu volitev. Pravzaprav v letu volilnih nategov. Torej prav tako razburljivem in turbulentnem letu. Komaj smo se prešteli glede evropskih poslancev, je že na vrsti skrajno bizaren referendum o regulaciji arhivskega gradiva. Ni mi sicer čisto jasno, zakaj grupacija, ki jo pooseblja SDS, sploh rine v referendum, ko pa realnost tako ali tako prireja po svojem okusu in interesu, ne glede na fakte, ki jih je najti v arhivu …
-
30. 5. 2014 | Mladina 22 | Dva leva
Takšnih osebnih napadov, kot jih je Šoltes, verjetno pred volitvami ni doživel še noben kandidat. Zagotovo pa ne noben novi igralec. Ne le norci in plačanci po raznih forumih, tudi novinarji so mu neobrzdano zastavljali vprašanja o domnevni družinski nagnjenosti k genocidnosti, kleptomanstvu in celo k suicidalnosti. Očitno je ob javnomnenjski detekciji dobrih obetov nastala med konkurenti huda panika.
-
25. 5. 2014 | Mladina 21 | Dva leva
Ni čisto res, da julija ne poznamo volitev. V Kambodži so že bile volitve julija, na Madagaskarju in v Papui Novi Gvineji tudi. In kajpak v Zimbabveju, kjer je za nesmrtnega predsednika Roberta Mugabeja tako ali tako vsak mesec primeren za prepričljivo zmago. Ampak v teh daljnih deželah se zgodijo volitve julija predvsem zato, ker je tam percepcija koledarja drugačna kot v Evropi. No, tudi v Evropi se najde kakšen primer volitev, ki segajo globoko v počitniški julij.
-
16. 5. 2014 | Mladina 20 | Dva leva
Če bi hotel tujcu demonstrirati vso patologijo slovenske družbe, ne bi začel z zlajnano statistiko samomorov, ampak z drobnimi zgodbami, ki dobijo velike naslove in so odzivi nanje skrajno bizarni. Mediji so v ponedeljek bombastično, z majhnimi variacijami, objavljali novico dneva: »Poslanec Vilfan odstopil, ker je pijan zbil starčka.« Pijan? Res je, da je test, kot navaja Vilfan, pokazal 0,32 mg in da je dopustna meja 0,25. A teh 0,07 mg ni razdalja med treznostjo in pijanostjo, ampak med izmero in zakonsko določeno administrativno mejo dopustnega, ki je bila še nedavno ohlapnejša.
-
9. 5. 2014 | Mladina 19 | Dva leva
Goebbels je predvideval, da bo novi državni film po nacističnem prevzemu oblasti v rokah slovitega avstrijsko-nemškega režiserja Fritza Langa. Ne brez razloga, kajti Lang je dajal nemškemu filmskemu občinstvu prav to, kar je bil eden od temeljev ideologije nacizma.
-
25. 4. 2014 | Mladina 17 | Dva leva
Lojze Peterle ve, kako prihaja do bratske pomoči. Najprej v svojem domačem okolju organiziraš skupino kolaborantov, ki kličejo na pomoč, potem se pa okupator nesebično odzove. Tako je bilo vedno. Ruske tanke so leta 1968 poklicali odgovorni češki in slovaški domoljubi, Rusi pa so nesebično pridrveli. Še prej so tisti Peterletovi politični prijatelji, ki danes postavljajo spomenike profašističnim formacijam, navdušeno pozdravljali preporoditelja, »ki je vsem zdravim evropskim narodom razkrinkal povzročitelje grozeče nevarnosti, ki so tlele v skupni zaroti boljševizma in židovskega bogastva«. Zato je »s svojim delom postal Führer svetal vzor vsem narodom, ki se bore za svoj obstoj in hrepene za zmago reda nad neredom, pravice nad krivico«. Tudi našim domobrancem.
-
18. 4. 2014 | Mladina 16 | Dva leva
Vera je onkraj racionalnega, čeprav ne nujno tudi protiracionalna. Vernike zasledimo med člani cerkva, političnih strank in še kje. So skupnost organiziranih častilcev. Praviloma so nestrpni do tistih, ki so onkraj ali zunaj njihove cerkve ali stranke. Sigmund Freud je pred skoraj sto leti (1920) v spisu Množična psihologija in analiza jaza opozoril na liberalistično iluzijo, da bo napredek civilizacije pripeljal do večje strpnosti in vse manjše brutalnosti do tujih skupin. »V bistvu je vendar vsaka religija religija ljubezni za tiste, ki jih obsega, in vsem sta blizu okrutnost in nestrpnost do ljudi, ki ji ne pripadajo.« Ob tem pa je še opomnil, da če se verska netoleranca danes ne izraža več tako nasilno kot v prejšnjih stoletjih, ne moremo sklepati, da so postali človeški običaji milejši, ampak da je »bolj verjetno razlog tega nedvomno oslabelo religiozno občutenje in s tem oslabitev od njega odvisne libidinalne vezi«. Torej ne raste verska strpnost, ampak popušča vera!
-
11. 4. 2014 | Mladina 15 | Dva leva
29. novembra 1940 je bila v Berlinu v monumentalnem kinogledališču Ufa-Palast z več kot 2000 sedeži, ki ga je v prvotni podobi izrisal isti arhitekt kot sloviti berlinski hotel Adlon, premiera dolgo napovedovanega in pričakovanega filma Fritza Hipplerja Der Ewige Jude. Večni Jud. Kraj premiere je napovedoval enkratni dogodek. Namreč, v Ufa-Palastu so se zvrstile premiere najboljših nemških nemih in zvočnih filmov od začetka dvajsetega stoletja do uničenja palače ob zavezniškem bombardiranju leta 1943.
-
4. 4. 2014 | Mladina 14 | Dva leva
Kako smo si podtaknili varnost
Tudi prvi april ni več to, kar je bil. Vse, skoraj vse, kar se mediji spomnijo kot prvoaprilski nateg, je prav lahko res. Zdi se mi, da je bila edina prava prvoaprilska potegavščina objavljena v Delu, in sicer da bo Slovenija izstopila iz vojaške zveze Nato. Dobra prvoaprilska potegavščina je tista, ki sicer meri na realno, a se to nikakor ne more realizirati.
-
28. 3. 2014 | Mladina 13 | Dva leva
To, kar se je prejšnji teden (20. marca) dogajalo pred parlamentarno komisijo za ugotovitev in oceno delovanja ekstremističnih skupin, je morda smešno, bizarno, predvsem pa je nadležno in odvratno. A vseeno vredno in nujno kar najbolj resne obravnave.
-
21. 3. 2014 | Mladina 12 | Dva leva
Ko sem prebral odgovor Matjaža Hanžka na »Miheljakovo« pisanje o dogajanju na zunajparlamentarni levici, sem se čudil. Matjaž Hanžek reducira dileme, pomisleke in refleksije na nekakšen osebni spor kolumnista z njegovo politično asociacijo ali celo z njim osebno. Prav nič osebnega ni v tem in zato ne bi kazalo odgovarjati z izmenjavo (osebnih) pisem bralcev.
-
14. 3. 2014 | Mladina 11 | Dva leva
Na cigaretnih škatlah piše z velikimi, vsiljivimi črkami, da kajenje škodi zdravju. O.K. Hasne gotovo ne. A človek se vendarle sam odloči, ali bo počel nekaj, kar ni v korist njegovemu zdravju. Še zlasti, ker je škodljivi učinek kajenja vsesplošno znan. Mar ne bi bilo bolje in koristneje, če bi zakon veleval podobna opozorila za gledanje televizije. Oziroma informativnih oddaj na javni ali komercialni televiziji … Televizija res škodi. Poneumlja.
-
7. 3. 2014 | Mladina 10 | Dva leva
Ja, Groucho Marx je pristen evroskeptik še iz časov, ko ni bilo ne duha ne sluha o Evropski uniji. Ve, da je treba biti bolj skeptičen in nezaupljiv do tistih, ki ti nudijo pomoč, kot do tistih, ki so brezčutni za tvoje probleme. Kajti pomoč je dražja kot pomanjkanje. Če parafraziramo krilatico modrega Groucha Marxa o advokatih, bi lahko rekli, da »… če imaš težave, povabi v deželo evropsko trojko. Potem boš sicer imel še več težav, a imel boš vsaj trojko, ki jih bo reševala«.
-
Prejšnjo sredo sem, kot teden za tednom pred tem, poslal kolumno v uredništvo Mladine, počakal na lekturo, potem pa se odpravil na košarkarsko tekmo v Stožice. Na tekme hodim s prijateljem Zoranom Predinom že dolga leta. S svojo prisotnostjo, tudi v suhih obdobjih, ko je na tribunah skorajda manj občinstva kot igralcev na igrišču, vztrajava, kot se spodobi za prava ljubitelja košarke. Peter Vilfan naju je v nekem komentarju zbadljivo označil za Statlerja in Waldorfa, sivolasa »hecklerja« iz Muppet Showa, ki iz balkonske lože z medklici komentirata predstavo.
-
Ni nujno, da so razhajanja vedno slaba. Denimo trenutno razhajanje na desnici. Če so doslejšnja razhajanja desnici praviloma škodila, se morda sedaj obeta veliki preobrat. Spomnimo se samo tragičnega razhoda med SLS in SKD takoj po združitvi v potencialno veliko stranko leta 1999, ki naj bi spremenila, tako rekoč »normalizirala« razmerja na parlamentarni politični sceni.
-
Krasno. Medtem ko se gasilci, civilna zaščita, vojska in tisoče prizadetih občanov borijo z morda najhujšo vremensko ujmo vseh časov, da bi zagotovili oz. obnovili vsaj temeljno dobrino sodobnega časa – elektriko, se boljševik Janša, sledeč modrosti velikega učitelja, ukvarja z drugim pogojem razvoja – z opismenjevanjem svojih partnerjev.
-
Vinko Korenjak spominja na strašansko plaho avtohtono divjad, ki se težko fizično in mentalno premakne iz že zdavnaj podrte ograde, podobno kot češki postkomunistični jeleni, ki imajo v glavi še vedno železno zaveso kot osnovno markacijsko linijo gibanja, videnja, védenja in vedênja. Ste kdaj razmišljali, kakšno nelagodnost čutijo ljudje, kot je Korenjak?
