Vlado Miheljak
-
30. 10. 2013 | Mladina 44 | Dva leva
Pred leti je predstavnik nemškega urada za varstvo ustave (Bundesamt für Verfassungsschutz – BfV) pred poslanci bundestaga cinično ugotavljal: »Mnogi državljani takoj, ko jim kaj škriplje v telefonski napeljavi, pomislijo, da jim prisluškujemo. Zagotavljam vam: ko vam prisluškujemo, ne opazite nobenih motenj v napeljavi.« Če vam torej škrta v telefonu, še ne pomeni, da vam prisluškujejo.
-
25. 10. 2013 | Mladina 43 | Dva leva
Slovenija kot velikonočni zajček
»Slovenija ni poskusni zajček,« nam je zagrozil boter evrskega klana.
No, ne ravno boter, prej consigliere evrskega klana, Jeroen Dijsselbloem je prostodušno iskren. Poskusni zajček je bil denimo Ciper, pa Grčija in sploh sredozemske evrske države, minus Francija plus Irska. Eksperiment je v celoti uspel, saj je razvil metodo prisilnega postavljanja dežel v odvisno razmerje. -
18. 10. 2013 | Mladina 42 | Dva leva
Kaj delajo naši vrli evroposlanci? Najbolj odgovorni ali naivni, kakor vam je ljubše, v glavnem rutinsko in vestno delajo stvari, za katere so poslani v Bruselj. Tisti bolj zmerno odgovorni in manj naivni pa predvsem razkošno trošijo davkoplačevalski denar. Tako za bivšega evroposlanca s slovenske politične levice pravijo, da je raje kot dolgočasne parlamentarne seje obiskoval fitnes in lepotilne studie. A kakorkoli. S takimi sicer so stroški, ni pa težav. Težave so s poslanci s politične desnice, ki nenehno delujejo proti interesu države, jo blatijo, denuncirajo.
-
11. 10. 2013 | Mladina 41 | Dva leva
Vojne na Balkanu so spet pokazale, da se da vse ukrasti, odtujiti. No, skoraj vse. Česar ne moreš odnesti, vzeti, pa lahko vsaj uničiš, požgeš, razstreliš. Denimo hiše, ki jih je težje odvleči. Ljudje kradejo žlebove, strešnike, avtomobilske gume, celo pokrove za kanalizacijske jaške. Tudi umetniška dela in inštalacije.
-
4. 10. 2013 | Mladina 40 | Dva leva
Ugani, kdo ne pride na večerjo
V Sloveniji se vse deli po ideološkem rezu. Tudi Slovenska cesta. Pa ne zato, ker je v spominu marsikaterega Ljubljančana ali obiskovalca še vedno Titova. Pred dnevi je mesto radikalno reduciralo promet med Šubičevo in Figovcem. Pač v predelu, kjer je bila ob največji koncentraciji po polžje premikajočega se motornega prometa največja koncentracija peščev. Jasno, takšne radikalne spremembe povsod in tako tudi pri nas povzročajo razhajanje v oceni, ali je to dobro ali slabo.
-
27. 9. 2013 | Mladina 39 | Dva leva
Volitve v Nemčiji so ne le pomembne, ampak tudi poučne za nas. Najprej zato, ker se lepo pokaže, da noben volilni sistem ne naredi ovinka čez zagate volilnih izidov. In tudi nemški t. i. personalizirani proporcionalni volilni sistem, ki je gotovo najbližje tako idealu reprezentativnosti (preslikava zrcalne podobe družbe, družbenih interesov v parlament) kot koncentracije (optimalnega števila strank za efektivno zmožnost parlamenta) in participacije (personalizirana izbira), se ne izogne možnim povolilnim zagatam.
-
20. 9. 2013 | Mladina 38 | Dva leva
Super, kajne? Cerkev podpira in odobrava gradnjo verskega objekta druge največje verske skupnosti v državi. (Muslimanov je malo več, kot je pravoslavnih, in trikrat več, kot je protestantov.) A mar je res bilo vedno tako ali pa je čas razorožil cerkev? Leta 2004, ko so bili »verski boji«, povezani z vprašanjem džamije, najhujši, slovenska RKC ni kazala nobene solidarnosti ali vsaj razumevanja za tegobe marginalizirane islamske skupnosti.
-
13. 9. 2013 | Mladina 37 | Dva leva
Obama ni prvi Nobelov nagrajenec, ki si je prestižno odlikovanje prislužil navkljub militantni politiki. Ali pa prav zaradi nje. Nobelovi nagrajenci za vojno? Lahko bi tako rekli. Denimo, leta 1973 je dobil Nobelovo nagrado Henry Kissinger, ki ni bil kakšen pacifist kot dalajlama, Martin Luther King ali mnogi drugi prejemniki najprestižnejše mirovne nagrade, ampak zelo vplivni predstavnik establišmenta, ki je med drugim neposredno zaslužen za širitev vietnamske vojne na območje Kambodže. Pač, dobil je zoprno nalogo, da »častno« zapre sramotno izgubljeno vojno v Vietnamu in za to so mu dali nagrado, poimenovano po izumitelju dinamita.
-
6. 9. 2013 | Mladina 36 | Dva leva
Se spomnite evforije, ki je še na začetku leta prevevala vstajniško gmajno? Takoj na volitve! Že v jeseni? Nak, v jeseni je prepozno, so se pridušali. Češ, prehodno vlado Alenke Bratušek je treba prisiliti, da razpiše volitve še pred počitnicami. In uspeh bo zagotovljen. Eden bolj izpostavljenih vstajnikov je javno obetal: 70+. No, sedaj je jesen in obstaja resna nevarnost, da se volitve resnično zgodijo. Vstajništvo pa ni kaj bolj pripravljeno, kot je bilo zgodaj spomladi. Zdi se, da se še najbolj konkretno pripravlja nastajajoča stranka Solidarnost, ki se postopoma oblikuje pretežno iz moštva in idej Odbora za pravično in solidarno družbo. Vsekakor pa nagli razpad koalicije in posledično zelo verjetne nove predčasne volitve ne bi blagodejno vplivali na nobenega potencialnega novega udeleženca. In, k njihovi sreči, tudi na veliko večino etabliranih strank ne.
-
30. 8. 2013 | Mladina 35 | Dva leva
Hja, medtem ko desnica mašuje in glorificira spomin na slovensko domobranstvo, je pogled politične levice usmerjen naprej. Očitno v njej razumejo napotilo velikega učitelja Stalina, da je treba gledati naprej in ne nazaj, če se nočeš zmotiti v politiki. To, kar se je pred dnevi zgodilo v Rovtah, se ne bi smelo. A tudi to, kar se je zgodilo v Luki Koper, prav tako ne.
-
23. 8. 2013 | Mladina 34 | Dva leva
Ko teče beseda o denarnih poslih Vatikana ali finančnem hazardu slovenske lokalne cerkve, so začinjene medijske zgodbe o tem, kako se je posamezen klerik zapletel v kakšno spolno bizarnost, prav osvežujoče. Denimo tista, da so menda kar pomembnega duhovnika Arthurja Coyla iz zloglasne bostonske nadškofije zalotili na pokopališču v Massachusettsu med spolnim odnosom s prostitutko. Pod predpostavko, da je ponudnica spolnih uslug polnoletna in da je šlo za fer poslovni odnos; se pravi, da jo je »nategnil« samo telesno, ne pa tudi finančno, kot je mariborska nadškofija vernike vlagatelje, se lahko zgolj blago naklonjeno nasmehnemo. Nobene zlorabe otrok, nobenega zatajenega potomca ne bo iz tega bližnjega srečanja. In še kraj dejanja je posvečen. Torej vse o. k. Razen, kajpak, obrobne podrobnosti, namreč dvojne morale. A kaj bi to.
-
16. 8. 2013 | Mladina 33 | Dva leva
Z napovedovanjem prihodnjih in bodočih dejanj je res hudič. Optimistične napovedi imajo to slabo lastnost, da se praviloma ne uresničijo. Katastrofične pa obratno, da se praviloma uresničijo. Januarja letos sem v Mladini (št. 4) zapisal, da »slabe banke verjetno ne bomo dobili. Nič hudega. Čisto dovolj je, da imamo slabo vlado, slabo cerkev in navsezadnje tudi slabo opozicijo«. Optimistična napoved o slabi banki je kajpak napačna. Pesimistična ocena slabe vlade, opozicije in kajpak cerkve pa še bolj drži kot takrat, ko je bila zabeležena. Dejstvo, da je bila takrat na oblasti Janševa vlada in da je bila glavnina formacije sedanje vladne koalicije takrat v opoziciji, ne spremeni ocene. Vlada je preprosto zanič, opozicija pa tudi. Ne glede, kdo trenutno zavzema posamezno vlogo. Ob tej ugotovitvi je paradoksno še zlasti to, da so ljudje podpirali spremembo vladne koalicije tudi zato, da bi preprečila formiranje slabe banke, razgrajevanje socialne države ter sezonsko razprodajo javnega dobrega. Sedaj vse to, s čimer je grozila Janševa vlada, udejanja vlada Alenke Bratušek.
-
9. 8. 2013 | Mladina 32 | Dva leva
Pravijo, da se spopadi prelevijo v vojne, ko se več poimensko ne šteje oziroma ne zna našteti mrtvih. In prav tako, da se globoka zadolženost spremeni v finančni kolaps, ko več ne veš, koliko si dejansko dolžan. Da slovenska RKC ne ve, koliko je dolžna, je res in ni res. Res v toliko, da danes ne more reči, kolikšen je (bo) dolg z vsemi kumulativnimi posledicami. Milijardo, poldrugo milijardo ali celo več, kot opozarjajo nekateri ekonomisti. Ni pa res, v kolikor se spreneveda, da je dolg tolikšen, kot je neposredno zadolžena na lastno ime in ne na ime investicijskih skladov. Tako smo lahko slišali že iz prenekaterih izjav dostojanstvenikov o tem, da je pravzaprav v celotni situaciji dejansko dolg cerkve (točneje mariborske nadškofije) 27 milijonov evrov. Kar je sicer veliko, a drobiž proti celotnemu dolgu.
-
2. 8. 2013 | Mladina 31 | Dva leva
Poznate kultni film Spika Leeja Do the Right Thing (1989)? Družboslovno bi ga lahko okvalificiral kot filmskoteoretski uvod v vsesplošne nemire in upor, ki se je zgodil tri leta kasneje v Los Angelesu, ko so policaji brutalno premikastili črnega motorista Rodneyja Kinga. Problem, ki ga »študijsko« obdela v svojem nadvse duhovitem filmu s tragičnim zaključkom, je razmerje med povodom in vzroki.
-
26. 7. 2013 | Mladina 30 | Dva leva
Kakšen prav hud patrotizem me ne daje. To nekako ni v moji naravi. Sem preveč ciničen, da bi se pretirano istovetil s predmodernimi pojmi. Domovinska čustva se mi zdijo nekaj, kar spada bolj v patetični okvir čitalniškega narodnobuditeljstva konec devetnajstega, kot pa v začetek enaindvajsetega stoletja. Enako velja za lokalpatriotska čustva. Istovetenje brez refleksije, brez kritične distance je težko prebavljivo. Ni nekaj dobro že zato, ker je tvoje; del tvoje domovine, tvojega kraja.
-
19. 7. 2013 | Mladina 29 | Dva leva
Za politično realnost Združenih držav velja, da ni najhuje, da nimajo resne alternative v politični izbiri, ampak da so ljudje v veliki večini ponotranjili to spoznanje. Se z njim sprijaznili. Morda je to bolje kot vse družboslovne študije ponazorila prva epizoda osme sezone kultne animirane serije Simpsonovi.
-
12. 7. 2013 | Mladina 28 | Dva leva
Ne vem, ali naj bom ob zlomu evropske avtonomije v primeru Snowden vesel ali žalosten. Vesel, pravzaprav bolj privoščljiv, ker nam prvič ni treba osramočeno ugotavljati, da se drugače od avtonomne Evrope nekritično in poslušno udinjamo diktatu Združenih držav. Evropska unija je bila v času šibke, od pomoči odvisne Rusije dolga leta edina realna sila, ki se je v svojih stališčih in praksi kolikor toliko upirala histeričnim ameriškim imperativom po zavezništvu.
-
5. 7. 2013 | Mladina 27 | Dva leva
Morda veste kdo je Werner Burkat? Kdo je Pierre-François Mourier? Kdo je Andrew Page? Zelo verjetno ne. Prvi je veleposlanik ZR Nemčije v Sloveniji, drugi veleposlanik Republike Francije, tretji veleposlanik Združenega kraljestva. Torej veleposlaniki pomembnih evropskih držav in partneric Slovenije. Ne poznate jih, ker daleč od medijev in cirkuških predstav profesionalno opravljajo diplomatsko misijo v deželi gostiteljici.
-
28. 6. 2013 | Mladina 26 | Dva leva
Ne vem, kako, ne vem, kaj, a nekaj bo treba narediti. Ker tako preprosto več ne gre. Prav vsakič v tem času pride do iracionalnega prepira. Namreč na proslavi dneva državnosti. Teme, o katerih se prepirajo, sicer niso iracionalne. So stvar temeljnega premisleka, kdo smo, kaj hočemo, iz česa izhajamo. Iracionalni so vložki v razhajanja.
-
21. 6. 2013 | Mladina 25 | Dva leva
Starejši bralci Mladine in vsi, ki so konec osemdesetih že intenzivno spremljali politično dogajanje, se gotovo spomnijo t. i. Mladininega parlamenta. Namreč, ko je bilo medijsko prezentiranje javnomnenjskih anket še v povojih, smo (leta 1988) naredili prvo preferenčno simulacijo takrat še zadnje tabuizirane teme – večstrankarskega sistema. Zaradi banalnega dejstva, da je zelo velik del volilnega telesa imel zgolj stacionarni telefon, je bila anketa izvedena na solidnem terenskem vzorcu v t. i. face to face intervjujski situaciji. Ker je bil to čas morda celo večje sproščenosti kot dandanašnji, so bili rezultati ob predpostavki reprezentativnosti vzorca vsekakor relevantni.
-
14. 6. 2013 | Mladina 24 | Dva leva
Kaj je počela Mladina pred 25 leti?
»Na začetku so bile Murgle,« bi lahko s svetopisemsko pompoznostjo oslikali stalnico paranoidnega iskanja najprej razrednega in federalnega, kasneje notranjega, protiosamosvojitvenega sovražnika. Kako banalno. Takrat, pred 25 leti in več, ko se je predvsem in skoraj izključno skozi Mladino teden za tednom vil vihar provokacij, so iz vojaških in unitarističnih krogov nenehno prihajali namigi, da za vsem stoji slovenska secesionistična partija, ki jo pooseblja Kučan.
-
7. 6. 2013 | Mladina 23 | Dva leva
Hja, Marx je imel še kako prav, ko je Heglovo konstatacijo, da se zgodovina ponavlja, dopolnil, da nastopa prvič kot tragedija, drugič kot farsa. Če je kdo dvomil o Marxovem ciničnem dopolnilu, ima v teh dneh krasno priložnost, da ga preveri na domačih prilikah. Proces proti Janši in pajdašem je res farsa. Ne zaradi sodnega postopka, ampak zaradi spremnih pojavov v obrambni strategiji.
-
31. 5. 2013 | Mladina 22 | Dva leva
Ko je oktobra 2011 bila potrjena sicer nekaj tednov trajajoča špekulacija, da bo Janković nastopil na volitvah, sem zapisal, da bo nastop Jankovićeve PS morda rešitev za prihajajoče volitve, ne pa tudi za levico. Ne zato, ker bi onkraj PS bila v tistem času neka boljša, bolj avtentična levica, ampak ker je od vsega začetka bilo jasno, da bo ta stranka “iz vseh vetrov”; v veliki meri sestavljena iz ljudi z dobrim občutkom, kdaj je treba skočiti z vlaka, ki drvi v prepad in skočiti na drugega, bolj perspektivnega. Tako so se na skupni listi znašli kandidati in kandidatke prebegli iz SD, Zares, LDS, celo iz ultranacionalistične desnice. In predvsem je bilo hitro jasno, da bo to stranka brez koncepta, zato brez doslednosti. Kar se je hitro po odličnem volilnem izidu tudi potrdilo.
-
24. 5. 2013 | Mladina 21 | Dva leva
Ne rečem, da je Bratuškovi in sploh koaliciji enostavno. Po eni strani sta pod velikim pritiskom “mednarodne skupnosti”, torej tiste dominantne evropske in svetovne politično-finančne falange, ki hoče disciplinirati dežele, ki preveč solirajo in kljubujejo. Sloveniji ponujajo kvečjemu vlogo, kot predlaga ameriški veleposlanik Mussomeli, balkanskega Singapurja. Če je to idealna perspektiva Slovenije kot članice EU, potem se je treba takoj začeti pripravljati na neizogibno dejstvo.
-
17. 5. 2013 | Mladina 20 | Dva leva
Po svoje je bilo pretresljivo, ko so prihajale iz Velike Britanije podobe praznovanja, nalivanja šampanjca ob smrti legendarne premierke Margaret Thatcher. Ne spomnim se, da bi kdaj v kakšni razviti, formalno demokratično ustrojeni državi prihajale na plano takšne podobe. Morda ob smrti kakšnega samodržca nedemokratičnega sveta, pa še tam je prvi odziv običajno histerični jok in obup; veselje pride običajno kasneje. Po drugi strani pa je bil takšen odziv popolnoma razumljiv, saj je praznovanje delovalo kot katarza po gnevu, ki ga je v svoji eri povzročila malemu človeku, sleherniku na Otoku. Brezdušno, brez milosti, brez sramu, agresivno je ljudi odirala kot zajce. Železna lady pač.
-
10. 5. 2013 | Mladina 19 | Dva leva
V začetku tedna smo se pustili pogostiti s še eno katastrofično oslikavo Slovenije. Namreč, Slovenija naj bi bila mednarodni prvak, pravi težkokategornik v korupciji. Takšen sklep sledi raziskavi revizijske hiše Ernst & Young. Raziskava, ki ni postregla s prav veliko podatki o metodi, trdi, da je reprezentativno zajela 3500 menedžerjev. Kar je najbrž točno, a to ne pomeni, da je dobila primerjalno relevantne odgovore.
-
26. 4. 2013 | Mladina 17 | Dva leva
Kako so nam ukradli socializem
Ne vem, ali je res ali gre zgolj za urbano legendo, a v drugi polovici osemdesetih se je na Poljskem in iz nje širila anekdota, da je nekdo izkoristil cenzorsko nepazljivost pri »osrednjem« režimskem glasilu Trybuna Ludu (Ljudska tribuna) in v malih oglasih objavil ponudbo s približno tako vsebino: »Zamenjam enosobno stanovanje v Varšavi za spalno vrečo na pločniku New Yorka.«
-
19. 4. 2013 | Mladina 16 | Dva leva
Socialdemokrati imajo težave. Slej ko prej sami s seboj. Z lastno identiteto; z moteno samopodobo in realitetno kontrolo. Dolgoletni predsednik se pogovarja z zlato ribico. Aktualni predsednik pa se prepira sam s seboj. SD pa medtem vztrajno ponavlja neumnosti. Zato je pretežni del svojega parlamentarnega obdobja životarila. Imela je en dober trenutek, ki pa ni bil posledica dobrega dela in dobre politike, ampak slabega trenutka konkurence na levici; namreč samodestrukcije in posledičnega razpada stare liberalne demokracije.
-
12. 4. 2013 | Mladina 15 | Dva leva
Thomas Mayer proti Tomažu Majerju
Končno se je tudi pri nas dogodila spet ena spodobna, pravzaprav atraktivna lumparija. Namreč predrzni »rop« denarnega depoja neke varnostne agencije, ki ga je izpeljal – njen varnostnik. Spominja na zgodbe francoskih filmskih kriminalk iz zlate dobe novega vala, ko klasična pravila filmske fabule in njenega moralnega poduka niso več veljala. Poenostavljeno povedano, dobri ljudje so preprosto dobri in z njimi ni kaj početi. A tudi slabi so dejansko dobri ter kot taki šele zares zanimivi in privlačni. Podtaknejo nam jih kot objekt identifikacije. Gledalec podoživlja junakove dileme, z njim beži pred zakonom, se ujame v emocionalno zanko in navija, da bi se junak izmaknil pregonu in kazni. Fabule niso poenostavljeno črno-bele, ampak le v odtenkih črne.
-
5. 4. 2013 | Mladina 14 | Dva leva
Oh, groza! Iz slovenskega centra PEN so izključili največjega slovenskega literata. Borisa Pahorja? Nikakor. On je izstopil sam. Izključili so Janeza Janšo, ki je slovenskim hermetičnim literatom pred časom zabrusil, da je prodal več knjig kot vsi tisti, ki ga izključujejo, skupaj. Po kvantitativnih merilih je verjetno res največji. Navsezadnje nenehno poudarja, da črni fond, nepojasnjen vir njegovih gotovinskih sredstev in nakupov, izhaja iz prihrankov od ogromne prodaje Premikov in Okopov. Torej več kot orožja? To verjetno ne, čeprav njegovo vojaško-taktično prozo in poezijo kupujejo tudi tisti, ki knjig sicer ne berejo.
