S škandalom zaradi programa Prism, ki omogoča množični elektronski nadzor, se je za svetovno družbo, kar zadeva njeno ogroženost, začelo novo poglavje. V preteklih desetletjih smo občutili več groženj svetovni skupnosti: podnebne spremembe, nevarnosti jedrske energije, finančna tveganja, 11. september in terorizem, zdaj pa spoznavamo še globalno digitalno grožnjo svobodi. Vse te oblike ogroženosti (razen grožnje terorizma) so deloma posledica tehnološkega razvoja, hkrati pa so povezane tudi s strahovi, ki so se med posodabljanjem novih tehnologij že večkrat izrazili. A potem nenadoma pride dogodek, zaradi katerega vse te oblike ogroženosti postanejo resna težava za mednarodno skupnost. Tako kot se je to zdaj zgodilo z ogroženostjo svobode – kakor je razkril Edward Snowden. A za tem se skriva drugačna logika ogroženosti.