Dr. Primož Krašovec, sociolog
-
22. 8. 2014 | Mladina 34 | Komentar
Po vsej evforiji, ki je spremljala julijske volitve, se je nova parlamentarna sezona začela mučno in travmatično – poleg novih obrazov je v parlamentu tudi zapornik. A morda je še bolj problematično kot dejstvo, da je v parlamentu zapornik, to, da se problem zapornika v parlamentu v govoru večine poslancev, ki s tem niso zadovoljni, in v medijskem poročanju predstavlja kot problem »politične higiene«. Kot da je obsodba, in ne rasizem, šovinizem, avtoritarnost, spogledovanje z zgodovinskimi fašizmi, tisto, kar dela Janšo problematičnega.
-
30. 5. 2014 | Mladina 22 | Komentar
Levica, populizem in povezovanje
Predčasne parlamentarne volitve in razmeroma dober rezultat na nedavnih evropskih volitvah so pomemben strateški izziv za levico, posebej za tisti del levice, ki se je strankarsko organiziral po lanskih vstajah. Splošen vtis iz mrzličnih razprav, ki trenutno potekajo na tem delu levice, je, da sta ključni vprašanji dve: populizem in povezovanje. Ne želim dajati napotkov, s kom naj se kdo poveže v predvolilnem boju ali kako in v kakšni meri naj v svojo kampanjo vključuje populizem, pomembni se mi zdita problematizacija in kritika nekaterih samoumevnih ideoloških predpostavk, ki določajo in omejujejo omenjene strateške razprave.
-
11. 4. 2014 | Mladina 15 | Komentar
Novi Zakon o visokem šolstvu (ZViS) je bil v javni razpravi, ki traja od novembra lani, deležen veliko kritik. Kritike so letele predvsem na uvajanje šolnin za redni študij oziroma potencialno širitev plačljivega študija na 28 odstotkov vpisnih mest (danes plačljivi izredni študij obsega okrog 10 odstotkov vpisnih mest) in nadaljnjo komercializacijo visokega šolstva skozi uvajanje odcepljenih podjetij. V nadaljevanju bom poskušal obe kritiki povezati in umestiti v širši družbeni kontekst.
-
Kaj naj bi bil danes socializem?
Oboje, definirati socializem in razmišljati o konkretnih korakih na poti do njega, je danes dvojno težavna naloga. Prvič zato, ker sama omemba socializma nujno sproži niz neprijetnih spominov in asociacij, od političnega nasilja do grotesknih težav s koordinacijo ekonomskih virov, vrst v trgovinah, kroničnega pomanjkanja ter duhamorne kominternovske politične ideologije in retorike. Drugič pa zato, ker opredeljevanje političnih akcij in form, potrebnih za doseganje nekega novega socializma, v času, ko je realna politična moč svetovne levice (z nekaj pomembnimi izjemami) zreducirana na boj za socialne in delavske pravice, ki jih že imamo, s predlogi za njihovo blago širitev, pomeni tesnobo zaradi nedoločne ogromnosti ciljev, o kateri je pisal Marx.
