Srećko Horvat, Hrvaški filozof, aktivist in ustanovitelj zagrebškega festivala Subversive
-
2. 12. 2016 | Mladina 48 | Ekonomija
Janis Varufakis, nekdanji grški finančni minister
Nekdanji grški finančni minister, profesor ekonomije dr. Janis Varufakis, je februarja letos v Berlinu ustanovil panevropsko politično gibanje s kratico DiEM 25, ki si prizadeva demokratizirati Evropo. Medtem ko vsi rušijo Evropo, jo Varufakis brani. Varufakisa ni treba predstavljati, manj znano o njem je le to, da je bil tudi svetovalec družbe Valve Corporation, ene največjih izdelovalk računalniških igric.To nedeljo bo Varufakis gost Filozofskega gledališča, filozofskega »festivala« v Zagrebu, ki ga organizira in vodi avtor tega intervjuja, dr. Srećko Horvat, in ki je v zadnjih letih gostil Slavoja Žižka, Saskio Sassen in Richarda Senneta ter Thomasa Pikettyja.
-
7. 10. 2016 | Mladina 40 | Družba
Noam Chomsky, jezikoslovec, politični analitik in aktivist
Med vožnjo na letališče me taksist vpraša, kam potujem. Odgovorim: »V Boston.« Ura je šest zjutraj in ni mi do pogovora, taksist pa je šele začel izmeno in je radoveden: »Kako da potujete prav tja?« »Grem na pogovor z Noamom Chomskim, jezikoslovcem in …« Ne uspe mi končati stavka, saj me razburjeno prekine: »Kaj mislite, da ne vem, kdo je Chomsky?« Do Bostona se to še nekajkrat ponovi. Med varnostnim pregledom v Amsterdamu me policist sprašuje, s kakšnim namenom točno potujem v ZDA. Nadzor so poostrili in vedeti hočejo vsako podrobnost. Po rutinskem pregledu povem, da snemam veliki dokumentarni film za Al Jazeero o krizi Evrope in da potujem v Boston in San Francisco na pogovor z Noamom Chomskim in Francisom Fukuyamo.
-
24. 12. 2015 | Mladina 52 | Komentar
Živimo v časih beguncev. Zdi se, da skoraj vsi sočustvujejo z njihovim trpljenjem.Začetne vrstice slavnega eseja Oscarja Wilda iz leta 1891 Človeška duša v socializmu morda ponujajo odgovor na vprašanje, kaj je narobe s prevladujočimi odzivi na sedanjo begunsko krizo. Človekova čustva je mogoče razburkati hitreje kot njegovo inteligenco, zato veliko laže pokažemo sočutje do trpljenja kot do misli.
-
17. 7. 2015 | Mladina 29 | Komentar
»Platona ne moremo pustiti pred vrati«
Že leta 1981 je francoski predsednik Valery Giscard d’Estaing, ko je govoril o vstopu Grčije v EU, ugotovil, da »Platona ne moremo pustiti pred vrati«. Tik pred grškim referendumom je predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker, ki najbolj nasprotuje odpisu dela grškega dolga, dejal, da si »Platon ne zasluži, da bi igral v drugi ligi«.
-
10. 7. 2015 | Mladina 28 | Komentar
Ko sem pred kratkim potoval v London, sem na letalu naletel na zadnjo izdajo revije za potnike letalske družbe British Airways. Kot dobro ve vsak reden potnik z vsaj malo izkušenj iz kritične teorije, so te revije na krovu običajno uporabna literatura za dešifriranje trenutnih ideologij, še posebej različnih novih življenjskih slogov. Ne le, da nam običajno hočejo prodati vse, kar si je le mogoče zamisliti (od izletov na oddaljene plaže do najnovejših tehnoloških naprav in parfumov), temveč ponujajo tudi ustroje naših potencialnih jazov.
-
15. 5. 2015 | Mladina 20 | Komentar
»Oh,« je rekla miš, »svet je z vsakim dnem ožji. Najprej je bil tako širok, da sem se bala, kar tekla sem in bila vesela, ko sem v daljavi končno na levi in na desni zagledala zidove, ampak ti dolgi zidovi tako hitro tečejo drug proti drugemu, da sem zdajle že v zadnji sobi in tamle v kotu je past, v katero bom stopila.«
-
24. 4. 2015 | Mladina 17 | Komentar
Če obstaja znamenje, ki si ga bomo oziroma bi si ga morali zapomniti kot še en simptom gnile ideologije »konca zgodovine«, je to dogodek v Parizu na začetku letošnjega leta, ko so se svetovni voditelji, med drugim David Cameron, Angela Merkel, Mahmud Abas in Benjamin Netanjahu, pojavili na čelu pohoda po pariških ulicah, na katerem se je zbralo tri milijone ljudi in protestiralo proti dejanjem islamističnih militantnežev, ki so pobili 20 sodelavcev satiričnega časnika Charlie Hebdo.
-
17. 4. 2015 | Mladina 16 | Komentar
Tudi Piketty nasprotuje privatizaciji
Thomas Piketty ni bil prvič na Balkanu. Tu je bil že nekajkrat, enkrat celo med vojno, ko je potoval skozi Hrvaško. Toda zdaj je bil prvič po izidu Kapitala v 21. stoletju na uradnem obisku v eni od držav nekdanje Jugoslavije. A le malo je manjkalo, pa sploh ne bi prišel, ker se je ravno takrat začela stavka kontrolorjev letenja na pariških letališčih. Letalo, na katerem je bil, je bilo eno redkih, ki so poletela tistega dne.
-
»Najprej bomo zavzeli Atene, nato bo padel tudi Madrid!«
Ko je maja 2013 na uradni obisk v kabinet tedanjega predsednika Republike Hrvaške Iva Josipovića prišla delegacija Subversive Festivala – Oliver Stone, Slavoj Žižek in Aleksis Cipras –, so bile prve predsednikove besede: »Vem, da me najbrž nimate za levičarja, toda tisti na desnici me imajo. Veste, težko je ...« Po uvodnem kramljanju, med katerim je imel glavno besedo seveda Žižek, je Josipović nagovoril Ciprasa: »Vi ste torej ’najnevarnejši človek’ v Evropi?« On pa je odvrnil: »Ne, gospod predsednik, nevaren nisem jaz, nevarne so razmere v Evropi.«
-
Jeseni sem imel čast, da me je Antonio Negri povabil na letno srečanje Euronomade v italijanskem mestecu Passignano, kjer sta bila gosta tudi Michael Hardt in David Harvey. Bil sem presenečen, ko je avtonomistični filozof Negri prvič javno predstavil dve splošnejši podmeni.
-
12. 12. 2014 | Mladina 50 | Komentar
Kadar v časopisu, kakršen je Danas, naletite na članek z naslovom Siriza bo združila levico na Balkanu, je prva zdravorazumska misel, ki vas obide, da bo največja leva opozicijska stranka v Grčiji, ki bo, kot kažejo vse zadnje ankete, nemara že prihodnje leto prevzela oblast v Grčiji, podprla leva gibanja, ki se krepijo povsod po Balkanu – od protestov in plenumov v Sarajevu prek pobude, ki nasprotuje privatizaciji avtocest na Hrvaškem, in pravkar ustanovljene Delavske fronte do Levega samita v Srbiji, v katerega so povezani pomembnejša srbska leva gibanja in organizacije.
-
28. 11. 2014 | Mladina 48 | Komentar
Zakaj Piketty ni dovolj radikalen
Ob nedavnem izidu prevoda Kapitala v 21. stoletju v hrvaščino je Hrvaška radiotelevizija (HRT) tej temi posvetila kar celotno oddajo. Na začetku se je v posebnem prispevku kamera sprehodila po Zagrebu in posnela na videz naključne mimoidoče, ki so odgovarjali na vprašanje, ali so prebrali delo Thomasa Pikettyja. Menda so bralci vse izvode knjige v tujih jezikih v pričakovanju hrvaškega prevoda že razgrabili in je v državi težko najti koga, ki ultimativne svetovne uspešnice še ni prebral. Po Cvetnem trgu se je sprehajal mladenič in nosil knjigo pod pazduho, drugi se je vozil s kolesom in jo je prav tako imel pri sebi, tretji je odgovarjal v kamero državne televizije, da je Piketty, »kot Saint-Simon na začetku 19. stoletja, pokazal, da podedovano bogastvo raste hitreje od pridobljenega«, neko dekle je samozavestno odgovarjalo, da skuša Piketty brez uspeha »odpraviti spiralo neegalitarnosti, a kljub temu ohraniti tekmovalnost« itd.
-
20. 6. 2014 | Mladina 25 | Komentar
Kje smo 25 let po »koncu zgodovine«?
Pred kratkim so na konferenci o prihodnosti »liberalne demokracije« v Skopju vsi kar naprej omenjali Thomasa Pikettyja. Ko sem pozneje nekatere od udeležencev konference vprašal, ali so prebrali njegovo knjigo, ki ima približno 700 strani in o kateri govori ves svet, so iskreno priznali, da je niso.
