Uredništvo
-
5. 7. 2021 | Politika
»Janša in Hojs sta se postavila na stran, ki neonacizem dviga nad državljane drugega reda«
"Povezava med domoljubnostjo in neonacizmom ter razloček med biseri (rumeni jopiči) in svinjami (pripadniki alternativne proslave državnosti) sta nekaj najbolj neprimernega, kar sta Hojs in Janša lahko naredila. Oba sta zahtevala preiskavo policijske intervencije, ko je ta skrajne desničarje razločila od protagonistov alternativne proslave. To pomeni, da sta se oba precej nedvoumno postavila na stran, ki neonacizem s Hitlerjevimi kljukastimi križi vred v imenu domoljubja dviga nad državljane drugega reda. Ti, ki z Janševo oblastjo niso zadovoljni, torej niso enakovredni, in Janša je v Pahorjevem nagovoru o barvah mavrice odkril pravo barvo: rumeno na rumenih jopičih in rumeno na zastavi SDS."
-
5. 7. 2021 | Politika
Utrditev stranke SDS na desnici je zaznamovala začetek novega tisočletja
"Prvo desetletje novega tisočletja je bilo v slovenski politiki precej formativno. Politično prizorišče je zaznamoval konec skoraj dvanajstletne vladavine Liberalne demokracije Slovenije (LDS), ki je na volitvah 2004 morala priznati poraz do tedaj opozicijski Slovenski demokratski stranki (SDS). Javnomnenjske raziskave pred volitvami sicer niso napovedovale zamenjave oblasti, a je vladajoča politična elita, potem ko je dosegla osrednji politični cilj (vstop v evroatlantske integracije), kazala vse več znakov utrujenosti in izpetosti, dolgoletni predsednik LDS Janez Drnovšek pa je medtem vodenje prepustil Antonu Ropu", je v posebni številki Mladine ROJSTVO DRŽAVE (3. DEL), ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini, med drugim zapisal dr. Jernej Tiran, geograf, ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika.
-
4. 7. 2021 | Politika
Slovensko predsedovanje je postalo predsedovanje Janeza Janše, ne Slovenije
"Lahko pozdravimo, absolutno, ta poziv predsednika države, vendar je prišel mnogo prepozno. Slovensko predsedovanje je postalo predsedovanje gospoda Janeza Janše, ne pa Slovenije, že mnogo pred tem. Tako rekoč je bilo izgubljeno že v trenutku, ko se je on v januarju začel vsajati in kregati z evropskimi diplomati, z evropskimi komisarji in konec koncev z bruseljskimi novinarji. Pričakovali bi, da bi v tistem trenutku predsednik države dal takšen poziv, ker bi takrat morda bilo še kaj za rešiti."
-
4. 7. 2021 | Družba
"Po dostopnih podatkih je v gejmu od januarja 2018 v Sloveniji življenje izgubilo najmanj 24 ljudi. V istem času so na Hrvaški strani reke Kolpe našli 12 trupel ljudi na begu. Politične odločitve imajo konkretne posledice in tudi konkretne žrtve. Predstava se v svojem bistvu ukvarja s problematičnostjo tega, da naši organi ne upoštevajo zakonodaje. Grozljivo je, kako hitro pride do razčlovečenja, do tega, da ljudi obravnavamo kot tiste "druge", za katere ne veljajo iste pravice, isti zakoni, isti standardi, in smo pripravljeni prezreti in ignorirati nasilje, ki so mu izpostavljeni."
-
4. 7. 2021 | Politika
»Iz civilne družbe želijo narediti mrtvo jezero«
"Janezu Janši je jasno, da pravi nasprotniki ne sedijo v parlamentu, ampak so to tiste družbene strukture, iz katerih se generirajo opozicijske ideje in sile. Civilnodružbene organizacije vseh vrst so generator novih politik ter političark in politikov. Le tako lahko razumemo tako rekoč frontalni napad na civilnodružbene organizacije, kot se je pred tem dogajalo že na Madžarskem. Iz civilne družbe želijo narediti mrtvo jezero. Paradoksalno je, da se je država pripravljena odpovedati milijonom evrov denarja iz nordijskega fonda zgolj zato, da organizacije civilne družbe, ki vladi niso prijazne, ne bi prišle do kakšnega evra."
-
4. 7. 2021 | Kultura
Trije slovenski filmi v tekmovalnih programih festivala v Locarnu
Na 74. filmski festival v Locarnu, ki bo potekal od 4. do 14. avgusta, so se v tri različne tekmovalne programe uvrstili kar trije slovenski filmi. Dva kratka in eden celovečerni, manjšinski film bodo imeli na festivalu svetovno premiero.
-
4. 7. 2021 | Kultura
V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih letih. Tokrat pesem Toneta Škrjanca iz zbirke Nekaj o nas kot živalih.
-
3. 7. 2021 | Družba
REFERENDUM: Predčasno glasovanje
Okrajna volilna komisija je sporočila, da bo predčasno referendumsko glasovanje za 14 volilnih okrajev potekalo na Gospodarskem rastavišču v Ljubljani.
-
3. 7. 2021 | Politika
Kakšne so prednosti in slabosti že skoraj dvajsetletnega članstva v Natu?
"Vstop v EU in Nato sta bila kmalu po osamosvojitvi Slovenije na vrhu seznama slovenskih zunanjepolitičnih prioritet. Posebej glede Nata so se odprla številna vprašanja. Predsednik države Milan Kučan je leta 1993 dejal (TV SLO, 19. 10. 1993), da smo z odločitvijo, da želimo v zahodnoevropske integracije, v Evropsko skupnost, v bistvu povedali, da vstopamo v obrambne in varnostne mehanizme, ki jih ta skupnost gradi," je v posebni številki Mladine ROJSTVO DRŽAVE (3. DEL), ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini, med drugim zapisal dr. Božidar Flajšman, asistent, Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani.
-
3. 7. 2021 | Politika
Slovenija zaradi Janše na napačni strani evropske zgodovine
"V primerjavi s prejšnjimi predsedujočimi (Hrvaško, Nemčijo in Portugalsko) je vodenje Sveta Evropske unije v četrtek prevzela država z izjemnim notranjepolitičnim bremenom, družbeno razklanostjo, visečim parlamentom in vladno naklonjenostjo evropskim vrednotam, kot jih pojmujeta vladajoči garnituri na Poljskem in Madžarskem. Janševo koketiranje s poljskim premierjem Morawieckim, češ da na Poljskem ni težav z vladavino prava, ali pa nedavno premierjevo razumevanje za sporno madžarsko zakonodajo, ki perfidno povezuje drugačno spolno identiteto s pedofilijo, je Slovenijo še enkrat umestilo na napačno stran evropske zgodovine. In prav slednjo bi Janša sedaj rad sooblikoval z razumevanjem in gradnjo mostov do vseh članic EU, zato da bi bila Evropa pomirjena in spravljena s sabo."
-
3. 7. 2021 | Politika
»Nevarnost, da se bo to izkoristilo za zakonodajo, ki bo podpirala avtokratsko vodenje«
"Obstaja velika nevarnost, da se bo to obdobje pri nas še dodatno izkoristilo za sprejem zakonodaje, ki bo podpirala avtokratsko vodenje. Eden od takšnih zakonov gre v obravnavo že naslednji teden, in sicer glede policijske ure in omejevanja gibanja. Mislim, da se bo to samo še stopnjevalo in da bomo priče zelo zanimivemu razkoraku med tem, za čemer bo EU želela, da naša država stoji, in nalogami, za katere se pričakuje, da jih bo Slovenija izvajala kot predsedujoča, ter med tem, kar se bo dogajalo doma v Sloveniji."
-
3. 7. 2021 | Svet
Za najvišjo kakovost življenja morajo biti pri oblikovanju mesta kot tudi na različnih področjih javnega življenja upoštevane vse skupine meščanov. Avstrijska prestolnica visoko uvršča tudi skrb za spolno nevtralno okolje, saj veliko sredstev med drugim namenja za prilagoditev javnih površin, prevoza in tudi jezika.
-
2. 7. 2021 | Politika
Izšla je nova Mladina: NO FÜHRER
Izšla je nova Mladina! Naslovnico sveže številke je oblikoval Novi kolektivizem. Ali začenja Slovenija predsedovanje uniji kot madžarsko-poljska topovska hrana? Več preberite v naslovni temi nove Mladine, ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani. V njej boste našli še mnogo več poglobljenih, informativnih in aktualnih vsebin.
-
1. 7. 2021 | Politika
Naslovnica jutrišnje Mladine: NO FÜHRER
Jutri izide nova Mladina! Naslovnico prihajajoče Mladine je oblikoval Novi kolektivizem. Več preberite jutri v naslovni temi nove Mladine, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 2. julija, dalje. #Mladina26
-
30. 6. 2021 | Politika
»Janša na evropski parket vstopa v rumenem jopiču«
Tanja Fajon, predsednica Socialnih demokratov (SD) in evropska poslanka, je v sporočilu za javnost zapisala, da Slovenija s 1. julijem za pol leta prevzema predsedovanje Svetu EU, drugič, odkar je članica evropske družine. Ob tem je navedla svojega strankarskega kolega Boruta Pahorja, sicer predsednika republike, ki je na proslavi ob 30. obletnici Slovenije dejal, da predsedovanje razumimo kot "lep kompliment in odgovornost", premier Janez Janša pa je dejal, da nalogo predsedovanja razumemo kot "izraz zaupanja in eno najlepših daril vsem nam ob 30. rojstnem dnevu".
-
1. 7. 2021 | Politika
Slovenija, kje je tvoje mesto?
"Evropska usmeritev slovenske politike je bila po svoje paradoksalna. Če je bil eden glavnih dejavnikov razpada jugoslovanske federacije občutek neenakosti in izkoriščanja, so se slovenske politične stranke poenotile v stremljenju k vključitvi v še eno nadnacionalno tvorbo, v kateri bi bili Slovenci spet soodvisni, resda manj, a vseeno. Morebiti bi lahko razloge za takšno usmeritev našli v dejstvu, da se je Slovenija zaradi gospodarske krize vedno bolj oddaljevala od življenjskega standarda ES", je v posebni številki Mladine ROJSTVO DRŽAVE (3. DEL), ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini, med drugim zapisala dr. Kornelija Ajlec, izredna profesorica zgodovine, Filozofska fakulteta v Ljubljani.
-
1. 7. 2021 | Družba
»Država je prekinila možnosti, da državljani aktivno delujejo v politiki«
"Ljudje hodijo na proteste, ker čutijo potrebo, da se aktivno udeležujejo političnega življenja kot državljani. Mi smo v situaciji, ko je država prekinila možnosti, da državljani aktivno delujejo v politiki, z nami komunicirajo le preko propagandnih kampanj, ko pa se državljani resno odločijo vzeti politiko v svoje roke, nastane problem. Takrat nastopi vprašanje, zakaj ste na protestih. Zakaj pa ne?"
-
1. 7. 2021 | Družba
Keber: »Vedno težje bo doseči spoštovanje smiselnih navodil«
"Kakšen je verjeten scenarij za prihodnjo polovico leta v Sloveniji? Sproščanje ukrepov zaradi napačne predpostavke, da je cepljenje učinkovito celo ob majhnem številu cepljenih, bo prispevalo k še bolj ležernemu in parazitskemu odnosu do cepljenja. Vedno težje bo doseči spoštovanje smiselnih navodil, kot so primerna maska in vzdrževanje razdalje do oseb, ki ne spadajo v naš 'mehurček'. Tako kot lani bodo stotisoči odšli na počitnice, kjer se bodo srečevali z neprepoznanimi nosilci okužbe z vsega sveta. In tako kot lani se bo do konca avgusta virus kot delta ali kaka druga varianta razširil med necepljenimi prebivalci. Zaradi bolj tveganega obnašanja bo okužba najprej prizadela mlade, vendar bo zaradi opustitve ukrepov imela veliko možnosti, da se prenese na necepljene, ki morda sploh ne bodo odšli na dopust. Med najstarejšimi bo prišlo do novega vala smrti in težkih posledic. "
-
30. 6. 2021 | Družba
Jerala: »Kdor se ne bo cepil, se bo zelo verjetno okužil z delta različico«
Roman Jerala s Kemijskega instituta je v oddaji Odmevi na TV Slovenija dejal, da so študije preteklih let pokazale, da načeloma cepiva različnih mehanizmov skupaj delujejo bolje. "Imunologi svežo študijo označujejo za zanesljivo," je dejal in poudaril, da je kombinacija cepiv AstraZenece in Pfizerja "zagotovo boljša kot dvojni odmerek AstraZenece". Omenil je tudi ameriško študijo, ki pravi, da cepivo Pfizerja in Moderne najbrž zagotavlja dolgoletno zaščito. "Tega sicer ne vemo zanesljivo, saj časa še ni preteklo dovolj, a indici v tej smeri so dobri," je dejal Jerala. Po njegovem mnenju jeseni za večino ljudi najbrž ne bodo potrebni poživitveni odmerki, bodo pa morda koristni pri stanovalcih domov za ostarele in tam zaposlenih.
-
30. 6. 2021 | Politika
Krščanski demokrat, ki je po naključju postal predsednik osamosvojitvene vlade
"V slovensko zgodovino se je zapisal kot predsednik prve, osamosvojitvene vlade, saj je njegova tedanja stranka Slovenski krščanski demokrati na aprilskih volitvah leta 1990 prehitela vse druge Demosove stranke. V resnici je bila njegova SKD na volitvah šele tretja najuspešnejša politična stranka (prehiteli sta jo naslednica Zveze komunistov Stranka demokratične prenove in Zveza socialistične mladine Slovenije), a stranke koalicije Demos so imele večino v tedanji skupščini, Peterletova pa je bila med njimi najuspešnejša," je v posebni številki Mladine ROJSTVO DRŽAVE (3. DEL), ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini, med drugim zapisal Jure Trampuš.
-
30. 6. 2021 | Politika
Šarec: »Narod ni prav nič razklan«
"Narod ni prav nič razklan. Na eni strani imamo Pahorja, Janšo in izgubljene sinove demokracije, ki podpirajo trenutni režim, na drugi strani pa 75 odstotkov ljudi, ki niso volili SDS. To, da predsednik države poziva narod, naj se obe strani, vsi skupaj torej, zavedamo tega ali onega, no, to je degutantno."
-
30. 6. 2021 | Politika
»Lepo je biti Janšev prijatelj«
"Za državnega sekretarja na pravosodnem ministrstvu je bil imenovan dr. Anže Erbežnik, neuspeli favorit SDS za ustavnega sodnika in sodnika sodišča EU. Da je lepo biti Janšev prijatelj, pa je znova začutil tudi Zvjezdan Radonjić, sodnik, ki bi mu zaradi neprofesionalnega ravnanja z avgustom prenehala sodniška služba. Dobil je namreč zaposlitev – no, kje? Kje je najbolj uglajen prostor za odslužene, upokojene, nespodobne in podložne? Na ministrstvu za kulturo, vendar! Po Prodniku, Petku, Damjanoviću, Ruplu itn. je kultura potrebovala res le še tega tenkočutnega gospoda, ki se je že tolikokrat izkazal kot vrhunski strokovnjak za sodbo o umetniških delih. Je pa res, da je izpolnjeval vse najbolj stroge pogoje za to službo: moški spol, starost vsaj 60, dokazane nepravilnosti v pretekli službi, obvezno nepoznavanje kulturne politike in, seveda, partijska knjižica."
-
30. 6. 2021 | Kultura
Že enajsto leto se park Tivoli, okolica Gradu Tivoli in Švicarije poleti spremenijo v največje zeleno in kulturno prizorišče v mestu. V okviru cikla Poletje v Tivoliju se obeta raznolik umetniški program z vseh koncev sveta (koncerti, filmske projekcije, lutkovne predstave, razstave in vodstva, ustvarjalne delavnice).
-
29. 6. 2021 | Politika
Prvi predsednik slovenskega parlamenta, pravnik in disident
"Bučar je bil pravnik, še v sedemdesetih letih je bil profesor na ljubljanski pravni fakulteti, med študenti je bil zelo priljubljen, malo manj pa je bil priljubljen pri komunistični partiji, zato ga je leta 1976 prisilno odstranila s pravne fakultete. Bil je sicer član te partije, v mladosti tudi politkomisar jurišne čete Kokrškega odreda, nekaj kratkih let uslužbenec OZNE, a je bil hkrati tudi vernik, in kot bi rekli danes, aktivni kristjan. Od komunistov se je oddaljil že konec šestdesetih let, saj partiji ni želel plačevati članarine," je v posebni številki Mladine ROJSTVO DRŽAVE (3. DEL), ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini, med drugim zapisal Jure Trampuš.
-
29. 6. 2021 | Družba
»Vsi politiki še zdaleč niso enaki«
“Razumem vaše pomisleke, po drugi strani pa se mi zdi implikacija, da so vsi politiki isti in nevredni zaupanja, torej da med njimi ni nobene prave razlike, nevarna. V Sloveniji imamo trenutno vlado, ki ravna veliko bolj drastično kot katerakoli doslej. Imamo politiko, ki kar naprej deluje na podlagi hujskanja, žuganja, izključevanja in obračunavanja. Nikakor ne mislim, da je druga politična opcija v tem smislu nedolžna, pa vendar se po kvantiteti in kvaliteti v tem pogledu ne more primerjati s sedanjo garnituro. Morda pa se je še posebej v tem trenutku pomembno zavedati, da vsi politiki še zdaleč niso enaki.”
-
29. 6. 2021 | Politika
»Mogoče je preživeti z dramatično spremenjenim življenjskim slogom«
"Razmišljanje o novih tehnologijah je precej razširjeno, vendar tudi zelo majavo, ker jih še ni. Predvsem bo treba spremeniti način življenja. V času pandemije smo se prepričali, da je mogoče preživeti z dramatično spremenjenim življenjskim slogom. Po drugi strani tudi hitrega tehnološkega preboja ne moremo kar odpisati. Za primer vedno dam mobilno tehnologijo. V nekaj letih je iz nič prišla do vseh. To mi je navdih, da so mogoče hitre, globalne tehnološke spremembe."
-
28. 6. 2021 | Politika
»Imenovanje rumeni jopiči je za skupino, ki jo sestavljajo neonacisti, neprimerno in zavajajoče!«
Protestna ljudska skupščina je v sporočilu za javnost danes zapisala, da sta bila čas in lokacija petkovega protesta skladna z vsebino ter izbrana tako, da je dogodek potekal ločeno od državne proslave in je ni oviral. "Pod Prešernovim spomenikom smo postavili manjši oder z mikrofoni, zvočniki in ostalo tehnično opremo. Tik pred začetkom našega programa se je skupina moških z neonacističnimi tetovažami prerinila na oder, ki smo ga pripravili za izvedbo programa in začela ovirat priprave. Kljub večim mirnim pozivom naj se odmaknejo in ne ovirajo našega programa, je skupina začela odrivati protestnice in protestnike, ki so poskušali nadaljevat s pripravami. Preprečili so nam dostop do naše opreme in več ljudi z vso silo odrinili, nekateri starejši pa so posledično tudi padli po tleh. Med zasedbo odra so med drugim poškodovali stojalo za note ene izmed izvajalk programa, grozili ter žalili bližnje udeležence protesta," so zapisali v protestniškem gibanju.
-
28. 6. 2021 | Politika
Vlada končno popustila, STA bo dobila denar
"Ker je vlada kot ustanoviteljica tudi v takšnih razmerah dolžna zagotavljati nemoteno izvajanje javne službe, je direktorju UKOM naložila, da STA takoj, ko se bo seznanil z njenim celovitim finančnim poslovanjem, nakaže predujem v višini 845.000 evrov za pričakovane izdatke pri opravljanju javne službe v letu 2021," so zapisali v vladnem uradu za komuniciranje (Ukom). Pritisk javnosti in evropskih institucij je očitno zalegel, vladni urad pa je sporočilu za javnost precej omilil komunikacijo in obrnil ploščo, čeprav brez nepotrebnega komentiranja potez STA tudi tokrat ni šlo.
-
27. 6. 2021 | Politika
Vseskozi vest slovenske politike
"Spomenka Hribar, sociologinja in v času osamosvajanja tudi poklicna političarka, se je vsemu temu, vsej tej razgradnji skupnega vseskozi upirala. Leta 1983 je, pretresena zaradi zločinov, ki jih je po drugi svetovni vojni zagrešila komunistična oblast, napisala besedilo Krivda in greh in v njem postavila temelje za narodno spravo, hkrati pa je predlagala postavitev spomenika vsem žrtvam druge svetovne vojne. Še preden je njeno besedilo prišlo v javnost, so jo izključili iz komunistične partije, ker naj bi bila ponarejala zgodovino, deležna je bila napadov in žalitev. Podprli pa so jo pisateljski kolegi, pripisali so ji 'antigonski angažma', Manca Košir je njen esej označila za 'besedilo ljubezni,' je v posebni številki Mladine ROJSTVO DRŽAVE (3. DEL), ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini, med drugim zapisal Jure Trampuš.
-
28. 6. 2021 | Politika
»Če demokracije ne razvijaš in krepiš, oblast to zelo hitro začuti«
"Demokracija je mavrica. Če je ne razvijaš in krepiš, oblast to zelo hitro začuti in začne prostor zapirati. Žal od osamosvojitve dalje – z izjemo korektne ustave, ki jo imamo – za demokracijo nismo storili dovolj. Zapostavili smo nacionalno varnost, nismo se posvetili varstvu marginaliziranih skupin ali prekarnih delavcev. Oblast ne uvidi, kaj se dogaja z generacijo, ki nima zanesljivih služb in zanesljivih dohodkov."
