Uredništvo
-
3. 5. 2021 | Politika
Hvala vsem, ki podpirate neodvisno in kakovostno novinarstvo
Danes je 123. dan, ko Slovenska tiskovna agencija (STA) ostaja brez plačila za opravljanje javne službe, saj Janševa vlada oziroma njen urad za komuniciranje (Ukom) blokira finančna sredstva. Vlada je sicer v skladu s posebnim zakonom o STA in sedmim protikriznim paketom, sprejetim konec lanskega leta, delo agencije dolžna plačati.
-
3. 5. 2021 | Družba
VIDEO: »Če pade STA, pade Slovenija. Ste že opravili državljansko dolžnost?«
Današnja novinarska konferenca Društva novinarjev Slovenije (DNS) in Sindikata novinarjev Slovenije pred sedežem Slovenske tiskovne agencije (STA) v Ljubljani je bila namenjena položaju novinarjev v Slovenije in nezakonitemu izčrpavanju STA. Na njej sta spregovorili predsednici obeh organizacij Petra Lesjak Tušek in Alenka Potočnik. ter obenem tudi uradno naznanili začetek kampanje Za obSTAnek. Kampanja bo potekala v mesecu maju, z njo bodo zbirali sredstva za pomoč STA, s ciljem zbrati dva milijona evrov, saj približno toliko znaša letno plačilo države za opravljanje javne službe tiskovne agencije.
-
3. 5. 2021 | Politika
»Najin odnos z Janšo je profesionalen«
"Najin odnos je profesionalen. Moram pa izpostaviti, da se moje delo in vsi dosedanji premiki na ministrstvu za pravosodje v javnosti neupravičeno skoncentrirajo na relacijo jaz in Janez Janša. V vseh mojih funkcijah in sedaj v vlogi ministrice slonijo moje delo in odločitve na argumentih stroke in potrebah ljudi. Do zaključka mandata vlade bom naredila vse, da izpolnim svoje obljube do pravosodja, do ljudi, pri tem me tudi naprej vodi profesionalen odnos do vladnih kolegov in kolegic."
-
3. 5. 2021 | Družba
»Splav moramo spet legalizirati«
"Rekla bi, da so v ospredju trije učinki. Prvi je ta, da je se je razvilo masovno gibanje. Vedno je veljalo neko sklepanje, da se v vzhodni Evropi ne more razviti masovno žensko gibanje, ampak mislim, da sta leti 2016 in 2020 pokazali nasprotno. Temeljiti pa mora na križanju različnih interesov - od LGBTQ+ in ekonomskih pravic do okoljskih interesov. Priča pa smo tudi novemu načinu organiziranja - pred identitetnimi vprašanji so nastopile vrednote, kot so empatija, solidarnost in povezljivost. Zdi se mi, da je dogajanje na Poljskem vplivalo na prevladujoči trend javnega mnenja. Prej se je bilo težko pogovarjati o splavu, veliko ljudi se je balo te besede, želeli so sprejeti neki kompromis, ki pa to ni bil, saj je bil nelegalen. Zdaj vemo, da ni vrnitve nazaj, splav moramo spet legalizirati in upam, da bo to čez tri leta, ko bo - upajmo - vladajoča stran izgubila volitve. Spremenil se je tudi aktivizem, ne samo glede žensk, ampak glede vseh. Nov del aktivizma je tudi samoorganiziran splav - je neke vrste deregulacija, dekriminalizacija, ki splav predstavlja kot del samooskrbe in ženskam daje možnost, da se same odločajo o rojstvu otroka."
-
3. 5. 2021 | Kultura
Koncerti in predstave na dvoriščih, vrtovih, terasah in pod okni
Od 7. do 9. maja bo potekal 1. Vrtni kavč festival, ki ga pripravljajo KD Matita, Kolektiv ZIZ in Radio MARŠ, Hiša otrok in umetnosti, MCLU Koper, ter ekipa festivala Plavajoči grad. Napovedujejo serijo intimnih koncertov in predstav na dvoriščih, vrtovih, terasah in pod okni po vsej Sloveniji.
-
2. 5. 2021 | Politika
Pahor: »Dokler ta vlada bo, bom z njo sodeloval, o tem naj ne bo dvoma«
"Slišim kritike, jih skušam upoštevati, do neke mere sprejeti. Nikoli se nisem tolikokrat oglasil glede nekaterih vprašanj, ki zadevajo vladno ali državnozborsko politiko, kot prav v mandatu te vlade. Zlasti ko gre za temeljne zadeve, kot so medijska svoboda, vladavina prava, prioritete, zunanja politika. Če bi se pa v celoti predal zahtevam, bi odstopil od svojega načelnega stališča, da je sodelovanje moje videnje predsedovanja državi. Vlado imenuje parlament. Parlament je sprejel odločitev o imenovanju vlade in to odločitev spoštujem. V parlamentu se diskutira o vladni politiki. Seveda se tudi jaz lahko izrekam o vladni ali drugih politikah, vendar sem zadržan in ta princip tako imenovane institucionalne zadržanosti bo pri meni ostal. Razumem pričakovanja ljudi, vendar vam moram povedati še eno stvar. Mislim, da lahko rečem sto stvari, toda če ostane pri tem, da je narobe to, da z vlado Janeza Janše sodelujem, in dokler ne bom rekel, da te vlade ne sme več biti, nobeno drugo stališče razen tega ne bo zaleglo ... .. Jaz pa o tem, ali ta vlada mora biti ali ne, ne odločam, odloča državni zbor. Dokler ta vlada bo, bom z njo sodeloval, o tem naj ne bo dvoma."
-
2. 5. 2021 | Družba
»Največjega bremena osamosvajanja niso nosili politiki, ampak delavke in delavci«
Temu ne bi rekel prosti pad. Morda bi začel s tem, da največjega bremena osamosvajanja in z njim povezanih sprememb niso nosili politiki, ampak delavke in delavci. O tem na proslavah nihče ne govori. V letih od 1991 do 1993 je propadlo veliko podjetij, tudi takšnih, ki ne bi smela. Takrat so hoteli popravljati stare krivice, kar je prav, vendar s tem ne bi smeli povzročati novih. Kar se je dogajalo, ker se je šlo marsikje predaleč. Propad tovarne je namreč tudi propad znanja. Veliko tovarn je bilo izjemnih v svetovnem merilu, z izrednim znanjem, izrednimi strokovnjaki, vendar so iz takšnih ali drugačnih vzrokov propadle. In z njimi znanje.
-
2. 5. 2021 | Kultura
V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih letih. Tokrat pesem Tiborja Hrsa Pandurja iz zbirke Notranje zadeve.
-
1. 5. 2021 | Družba
Okoli 19. ure se je množica kolesarjev in pešcev zbrala na Trgu republike, nato pa so odšli po ljubljanskih ulicah. Ustavili so se tudi pred sedežem STA, kjer so zaposlenim izrazili podporo in prižgali "simbolni ogenj upora". Pozneje so se vrnili na Trg republike, kjer so prižgali protestni kres.
-
1. 5. 2021 | Družba
Med brezposlenimi v Sloveniji vedno več mladih
Sindikat Mladi plus poziva državo k pomoči mladim na trgu dela. Po njihovih pojasnilih so ti zaradi ukrepov za zajezitev epidemije covida-19 zelo hitro izgubili delo, obeti za prihodnost pa niso rožnati. Glede na to so nujni ustrezni ukrepi aktivne politike zaposlovanja, ki bodo naslovili mlade, so poudarili pred mednarodnim praznikom dela, 1. majem.
-
1. 5. 2021 | Politika
»Janša je že dolgo glavni generator polarizacije političnega prostora«
"Janša je že dolgo glavni generator polarizacije političnega prostora, ne glede na to, ali je v vladi ali v opoziciji. Del državljanov in politikov ga obožuje, še večji del je takih, ki ga ne prenesejo, vmes pa je tudi nekaj takih politikov, ki lahko z njim sodelujejo, čeprav je bilo to še zmeraj smrtonosno za njegove koalicijske partnerje."
-
1. 5. 2021 | Družba
»Ne gre za skrb za delavce in delavke, ampak za zaskrbljenost za kapital«
"Tako zveni, da. Vendar mislim, da ne gre za skrb za delavce in delavke, ampak za zaskrbljenost za kapital. Če nihče ne bo imel dovolj denarja, da kupi, kar industrija proizvede, tudi kapital ne bo imel zaslužka. Ljudem je treba pustiti dovolj zraka, da lahko kupijo vse, kar se proizvede. Na strani, ki je zelo glasna in jo je ves čas mogoče slišati, se Evropa zelo trudi za višjo raven pravic državljanov pri zaposlovanju. Varna zaposlitev pomeni tudi varno starost in zmanjševanje prekarnosti. A če pogledam Slovenijo, gremo v nasprotni smeri. Naša smer ni več, več, več. Ampak čim manj, čim manj, čim manj. Bolj ko se borimo s prekarnostjo, več je imamo. Bolj ko je kriza pokazala, kako negotove so takšne zaposlitve, bolj jih produciramo."
-
30. 4. 2021 | Politika
Izšla je nova Mladina: BLAGINJA ZA BOGATE
Izšla je nova Mladina! Avtor fotografije na naslovnici je Borut Krajnc. Več o blaginji za bogate preberite v naslovni temi nove številke. V njej boste našli tudi intervju s Petrom Čeferinom, komentar Dragana Petrovca ob 80. obletnici OF, nove informacije o policijskih postopkih in nelegalnih globah, odmeve na torkove množične proteste v Ljubljani in še mnogo več zanimivega, informativnega in poglobljenega branja. Priskrbite si svoj izvod, ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani. #Mladina17
-
30. 4. 2021 | Družba
»1. maj ni praznik, če ni dela«
Izbrali so najboljše plakate natečaja na temo prihodnosti dela, ki so ga razpisali Socialni demokrati (SD) v sodelovanju z inštitutom TAM-TAM. Na natečaju je sodelovalo več kot 100 prijavljenih del, avtorica zmagovalnega plakata pa je grafična oblikovalka Darka Križman.
-
30. 4. 2021 | Družba
»Podprli bi proizvodnjo cepiv v Sloveniji«
"Če bi lahko proizvodnjo zagnali na Poljskem in v Sloveniji, bi to podprli. Mislim, da vse države ne potrebujejo domače proizvodnje cepiva. Med drugim ni tako preprosto nadzirati in usklajevati dela različnih proizvajalcev."
-
29. 4. 2021 | Politika
Naslovnica jutrišnje Mladine: BLAGINJA ZA BOGATE
Jutri izide nova Mladina! Avtor fotografije na naslovnici je Borut Krajnc. Več o blaginji za bogate preberite jutri v naslovni temi nove Mladine. Priskrbite si svoj izvod, ki bo na voljo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani od petka, 30. aprila, dalje. #Mladina17
-
29. 4. 2021 | Družba
»Uničujemo, kar je priborila OF, naše družbeno bogastvo pa si prisvajajo tuji privatni interesi«
"Razlika med časom, ko je nastala OF, in današnjimi časi je v tem, da je takrat imperializem na naših tleh uveljavljal svoje ekonomske interese z vojaško silo, danes pa vlada brez nje. Takrat je imel tanke in banke, danes ima samo banke. Še huje, največja slovenska investicija danes je v oboroževanje slovenske vojske, da bo lahko zahodnim imperialistom pomagala vladati v manj srečnih afriških in azijskih krajih, kjer ne gre brez nezakonite vojaške prisotnosti – in to z žegnom ustavnega sodišča! Poraba javnih sredstev za nepotrebno oboroževanje je del tega, kar se dogaja od osamosvojitve sem: uničujemo, kar je priborila OF, naše družbeno in nacionalno bogastvo, ustvarjeno pod socializmom, in dobičke, pridelane po socializmu, pa si prisvajajo večinoma tuji privatni interesi."
-
29. 4. 2021 | Družba
»Problemi študentov so politični, ne psihološki«
"Kot psihologinja protestiram proti temu, da se stiske študentk in študentov individualizira in psihologizira. Problemi študentov so politični, ne psihološki. Študentje niso bolniki, so žrtve tega neoliberalnega pristopa k reševanju pandemije, kjer vidimo, da oblast skrbi predvsem za delovanje institucij, ki prinašajo ekonomski kapital (trgovine, gospodarstvo, turizem), ne pa za tiste, ki prinašajo izobraževalni, kulturni kapital. S tendenčnim razvrednotenjem študentske mladine so povezani tudi procesi ekonomiziranja izobraževanja, na primer reduciranja nekaterih ekonomsko nezanimivih in formativnih študijev za razvoj družbe, pa reforme študija za njegovo večjo produkcijsko naravnanost (kot se je zgodilo pri bolonjski reformi), v smislu, če mladina ni več toliko vredna kot včasih, naj bo tudi ustrezno cenejša."
-
28. 4. 2021 | Politika
V sredini maja naj bi Avstrija odpravila obvezno karanteno za potnike iz večine članic EU
Avstrija namerava z 19. majem močno olajšati pogoje za vstop v državo in odpraviti obvezno karanteno za turiste iz večine članic EU oz. za potnike iz držav, ki so na zemljevidu Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) obarvane rdeče. To ne bo veljalo za Slovenijo, ki je na tem zemljevidu obarvana temno rdeče.
-
28. 4. 2021 | Politika
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je v današnji izjavi za javnost opozorila, da je nacionalni koordinator za cepljenje Jelko Kacin ponovno zavajal javnost. Kacin je namreč v ponedeljkovi oddaji 24ur zvečer na Pop TV izjavil sledeče: "Zaupanje v cepljenje je na visoki ravni, ker sicer se ljudje ne bi cepili, smo pa imeli problem, ki se imenuje pooblaščenec za informacije javnega značaja. Ta je kot institucija blokiral 140.000 prijav in ni dovoljeval vpogleda v to bazo podatkov. Šele prejšnji teden je prišlo do deblokade, po tem ko sem povzdignil glas in povedal, da to nikakor ni v dobro ljudi. Vsi ti tedni, meseci so šli v nič, ker se je ta institucija tako odločila in blokirala. NIJZ je sedaj pripravil program, preko katerega mora znova kontaktirati vse, ki so se prijavili, in jih po navodilu te institucije vprašati, ali se želijo cepiti. Takrat so se vsi prijavili za to, da bi se cepili."
-
27. 4. 2021 | Družba
Na največjem letošnjem protivladnem protestu v Ljubljani na tisoče ljudi
Ob Dnevu upora proti okupatorju se je na ljubljanskem Prešernovem trgu zbralo na tisoče ljudi, ki so se odzvali pozivom, da izrazijo nasprotovanje Janševi vladi in zlorabi oblasti. Nepopisna množica se je nato podala po ulicah prestolnice, se ustavila pred stavbo vlade, predsedniško palačo in se na koncu ustavili na Trgu republike pred parlamentom.
-
27. 4. 2021 | Družba
Policija je ocenila, da je bilo na največjem letošnjem protivladnem shodu okoli 10.000 ljudi, medtem ko so ocene drugih precej višje oziroma bližje številki 15.000.
-
28. 4. 2021 | Politika
Počivalšek: »Jaz dobro vem, kdo je zmagal vojno«
"Jaz dobro vem, kdo je zmagal vojno. In ob takih dnevih je to pomembno povedati. Ker za to takšni dnevi tudi so. Pri nas pa prevladuje praksa, ki ni ravno zdrava za nacijo. Praksa, da se spomin na ta sveti čas naše zgodovine iz dneva v dan zlorablja za politikanstvo in zdraharstvo. To za nikogar, ki to počne, ne more biti poklon tem, v imenu katerih to počne."
-
28. 4. 2021 | Kultura
Po koncertu s 5000 obiskovalci potrdili zgolj 6 okužb
V Barceloni so konec marca organizirali "testni" koncert indie pop skupine Love of Lesbian, ki se ga je udeležilo okoli 5.000 obiskovalcev. S koncertom so želeli preveriti, kakšne so možnosti za varno izvedbo tovrstnih dogodkov z več tisoč ljudmi. Koncert je potekal na prizorišču, ki lahko sprejme več kot 20.000 ljudi.
-
26. 4. 2021 | Politika
Janševa vlada na Dan upora proti okupatorju s poezijo domobranskih pesnikov
Vladni urad za komuniciranje (Ukom) je v izjavi za medije sporočil, da bo torkova državna proslava ob Dnevu upora proti okupatorju potekala na Mali gori nad Ribnico. Tam je namreč 13. maja leta 1941 prišlo do spopada med tremi pripadniki organizacije TIGR in italijansko karabinjersko patruljo iz Ribnice, ki so jim pomagali tudi trije domači orožniki. Boj na Mali gori velja prvi oborožen spopad z okupatorjem v Sloveniji, ribniške kraje pa je sicer bolj kot partizanstvo zaznamovalo domobranstvo.
-
27. 4. 2021 | Družba
»To so dijaki, ki se jih oblast bolj boji kot oni nje«
"Je to morda strah pred Greto, gretami mnogih krajev, ki spoznavajo nas odrasle, kako smo jim ukradli prihodnost v imenu zgolj današnjega in nikakor več jutrišnjega dobička? Je to strah pred dvanajstletniki, ki dobro vedo, kaj je goljufija, korupcija in uničevanje okolja? Je to strah pred mladino, ki nam bo izstavila račun, a ga nihče ne bo zmogel poravnati? Je to trenutek oddiha, kakor si je oddahnil komentator na Radiu Ognjišče, ko je rekel, da je vesel, ker Greta ni dobila Nobelove nagrade, zlasti zato, ker je otrok in še ženska povrhu?"
-
26. 4. 2021 | Politika
Napovedan doslej največji protest: ob 17. uri na Prešernovem trgu
Protestniško gibanje je za torek, 27. aprila, na Dan upora proti okupatorju, ob 17. uri na Prešernovem trgu v Ljubljani napovedalo letos največji protivladni protest. Kot pravijo protestnice in protestniki bo shod potekal ob vsakršnem vremenu, pričakujejo pa tako pešce kot tudi kolesarje. V primeru dežja naj bi bilo po njihovh ocenah več prvih, dodajajo pa, da se bodo protestniški množici prilagajali sproti.
-
27. 4. 2021 | Družba
Marcel Štefančič: »Akademija je na avtopilotu, kaj dosti ne razmišljajo«
"Akademija je na avtopilotu, kaj dosti ne razmišljajo. Upajo, da letošnja gledanost ne bo odločilna in da bo naslednje leto spet tako, kot je bilo prej. A težava je v tem, da je podelitev oskarjev korporacija, ki upošteva samo na gledanost, nikoli ne uživa v tem, da za nagrade tekmujejo filmi, za katere ljudje še niso slišali. Radi imajo nominirance, ki jočejo, ko dobijo oskarja – ki se razjočejo tako, kot se Anthony Hopkins razjoče v Očetu. Letos pa tega ni bilo, niti solz niti smeha – zato, ker je bilo občinstvo zrežirano. Akademija je delala v nemogočih, evropskih razmerah, in dokazala, da v evropskih pogojih odpove. Podelitev je bila kot najslabši Soderberghov film, ki skuša imitirati Evropejce."
-
26. 4. 2021 | Družba
»V letu dni smo pridobili nove navade, ki niso dobre za ljudi, so pa idealne za politiko«
"To je čarovnija, veste. Vemo, da lahko kadarkoli stopimo čez črto, a dejansko si ne upamo prekoračiti uroka. Ne gre samo za zagroženo kazen. Ta je en element, vendar ni glaven. Tako ravnamo, ker vsi tako ravnajo. Pol leta je v državi veljala policijska ura. Ko je bila ukinjena, so bile po deseti uri mestne ulice še vedno prazne. Ljudje smo se ponotranjili in normalizirali stanje izrednih razmer. V letu dni smo pridobili nove navade. Te niso dobre za ljudi, so pa idealne za politiko. Večino časa prebijemo doma, za ekrani in smo pripravljeni sprejeti vse omejitve. Pripravljeni smo se jih držati, tudi takrat, ko ne verjamemo, da sploh delujejo. Na ta način dobite idealnega državljana, ki bo vedno ravnal tako, kot mu ukažete. Dobili ste idealnega delavca, šolarja, državljana in podanika."
-
26. 4. 2021 | Družba
»Danes se z zgodovino ukvarja vsakdo, ki se zato počuti samopoklicanega«
"Danes se ne samo z zgodovino, ampak s celotno humanistiko ali družboslovjem rad ukvarja vsakdo, ki se zato počuti samopoklicanega. Ali ima zato primerno znanje in metode ali ne, je drugotnega pomena. Če k temu prištejemo še politično situacijo, ki se kaže v zgodovinskem revizionizmu, je položaj lahko ne samo skrb vzbujajoč, ampak tudi nevaren. Zgodovina ni več učiteljica ljudi, kot naj bi veljalo, ampak je postala orodje za njihovo podžiganje. Akademska sfera pa se žal vse bolj umika iz javnih diskurzov, kar pomeni, da je v javnosti glas razuma vse manj slišan, vse glasnejši pa so različni kričači, ki za svoje vpitje in pogosto celo zlorabo znanosti nimajo vedno dobrih motivov."
