Uredništvo
-
28. 7. 2024 | Svet
Bodo zmagovalci na olimpijskih igrah namesto solz sreče pokazali solze žalosti?
"Tudi naši športniki radi govorijo, kako so se jim z nastopom na igrah uresničile mladostniške sanje. Morda pa je napočil čas, da se zamenjajo sanje. Da se bo sanjalo o lepšem svetu, na primer. O lepšem jutri in pojutrišnjem. Mnogokrat je prav šport s svojim brezkompromisnim pehanjem za rezultati simuliral spopade in vojne v čisti obliki. Zato upam, da bodo zmagovalci namesto solz sreče pokazali solze žalosti. Pozvali vse, da je čas za resetiranje sveta ..."
-
24. 7. 2024 | Politika
Naslovnica nove Mladine / ZAFRKNIMO NATO
V petek izide nova Mladina! V 30. letošnji številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 26. julija, razkrivamo, kako vložiti dva odstotka BDP v obrambo, ne da bi pri tem kupovali orožje. Ne zamudite tudi intervjuja s Teo Jarc, sekretarko Evropske konfederacije sindikatov in še mnogo več zanimivih, poglobljenih aktualnih vsebin. Tokratno naslovnico je oblikoval Dedi.
-
24. 7. 2024 | Politika
"Da je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen zbrala precej več glasov, kot se je pričakovalo, se ima zahvaliti predvsem geopolitičnim okoliščinam, ko je očitno veliko poslancev zdaj štiričlanske koalicije kljub nezadovoljstvu s von der Leynovo pogoltnilo svoj ponos in raje glasovalo za stabilnost evropske komisije. Nikakor pa relativno visoke podpore ne gre zamenjati z veliko naklonjenostjo von der Leynovi osebno. Večini ni bilo v interesu, da se v tako prelomnih časih zaradi sebičnega kadrovskega vrtiljaka posameznikov še enkrat vrže Evropska unija s tečajev in se s kaosom v Bruslju krepi vse tiste sile, proti katerim se želi boriti: evropsko skrajno desnico s predsedujočim Svetu Viktorjem Orbanom na čelu, Vladimirja Putina in Donalda Trumpa."
-
24. 7. 2024 | Politika
Kako je mogoče, da je nemogoče zgraditi NUK II in Dramo?
"Kako je mogoče, da je nemogoče zgraditi NUK II in Dramo? Vem, da bo zvenelo izrabljeno, ampak če je pa res: to je simptom. Nihče ni kriv in nihče nič ne more, stvar se zdi logično nerazložljiva in nerešljiva, ker je znak višjega reda. Če država v triintridesetih letih, do Kristusovih let, ne more zgraditi dveh ustanov, ki sta najizrazitejši gradnik in varuh kulture, znanja in jezika, potem ju najbrž ne želi zgraditi. Potem najbrž misli, da ju ne potrebuje."
-
23. 7. 2024 | Politika
»Spektakularno? Začelo se je z veličastno polomijo.«
"Spektakularno? Začelo se je z veličastno polomijo. V prvih desetih dneh mandata je Orban popolnoma uničil svoje predsedovanje. Želel je uporabiti ta čas, da normalizira odnose z Evropsko unijo, malo zlošči svojo podobo in si pribori nekoliko boljši položaj. Zgodilo se je ravno nasprotno. Prve reakcije na njegovo potovanje od Putina k Xiju in od tam k Trumpu so bile iz Bruslja odločno odklonilne in najbrž bodo prišle tudi nove. Josep Borrell v Bruslju organizira ministrsko srečanje ravno v času, ko je Orban povabil zunanje ministre EU na neformalno srečanje v Budimpešti."
-
23. 7. 2024 | Kultura
»Gledališče bi lahko postalo vzorčni model tudi za druga polja človekovega delovanja«
"Ker predstave dokumentarnega gledališča velikokrat jasno in eksplicitno zagovarjajo neka etična načela, se ob tem pojavlja vprašanje, ali se teh istih načel držijo tudi ustvarjalci sami. Še posebej delikatne so pri tem vprašanju uprizoritve, ki se lotevajo okoljske problematike."
-
22. 7. 2024 | Politika
"Znašli smo se v osupljivi situaciji. Prepustiti Ukrajino na milost in nemilost Rusiji in pričakovati, da se bo sama iz tega nekako izvlekla — in ostala brez znatnega dela ozemlja, da izgube suverenosti niti ne omenjam —, je usmiljenja vredna in nevedna politična drža. Pomoč Ukrajini je moralna dolžnost EU, ne samo varnostna strategija. Prihodnost EU je tudi ohranitev svobodne, od Rusije neodvisne in pred Rusijo varne Ukrajine v obstoječih mejah."
-
22. 7. 2024 | Kultura
»Tudi država se mora vprašati, kaj želi storiti z mediji«
"Mediji so nenehno v taki ali drugačni krizi, naša generacija pa je soočena s tem, da moramo resnično znova poiskati odgovore, kako populacijo med 20. in 30. letom navdušiti za branje. V medijski pokrajini, ki je zelo zahtevna glede monetizacije, se pravi pretvarjanja našega početja v denar, imamo odprte teme o lastništvu in močno koncentracijo medijev pri nekaterih lastnikih."
-
21. 7. 2024 | Politika
»Ne želim, da bi Evropa skrenila v skrajnost«
"Če povem po pravici, se nisem opredeljevala do tega, kaj je zmaga in kaj poraz, niti nisem veliko razmišljala o tem. Nisem se počutila ne slabo ne triumfalno, ker sem gledala na celotno Evropo in to, kam bo zajadrala. Predvsem ne želim, da bi Evropa skrenila v skrajnosti, ki bi lahko potencialno vodile do večjih nemirov, večjih konfliktov ali, bog ne daj, celo kakšnega novega vojnega žarišča, da se ne bi obudile kakšne skrajne ideologije, ki bi morale biti že zdavnaj pokopane. To me je skrbelo bolj kot zmaga ali poraz v Sloveniji."
-
21. 7. 2024 | Kultura
»Staranju in njegovim vidnim posledicam se ne da ubežati«
"V postmoderni kulturi se je telo preobrazilo v objekt večnega preoblikovanja. Vselej se najde kaj, kar bi kazalo 'izboljšati' ali polepšati, da bi iz te 'gnetljive' biološke 'surovine' dizajnirali 'celostno umetnino'. Ampak časa, ki 'uniči vse', ni mogoče premagati. Staranju in njegovim vidnim posledicam se ne da ubežati."
-
19. 7. 2024 | Družba
"Spraševala sem se, ali je možno zarisati rez med lastno željo po otroku in ponotranjenimi pričakovanji družbe, s katerimi dekleta odraščajo. Tu mislim na to, kako se deklice že v otroštvu igrajo s punčkami in se urijo v vlogi mame ter gospodinje, medtem ko svoje punčke preoblačijo in skrbijo zanje."
-
18. 7. 2024 | Politika
Naslovnica nove Mladine / AMERIŠKI JEZUS
V petek izide nova Mladina! V 29. letošnji številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 19. julija, pišemo o tem, zakaj je žrtev političnega nasilja postal prav Donald Trump, ki je politično nasilje na novo izumil. Za oblikovanje naslovnice je poskrbel Dedi, osnovna fotografija pa je delo Evana Vuccija (Butler, Pensilvanija, 13. julij 2024).
-
18. 7. 2024 | Politika
»Povsod, kjer imamo dvokrožni volilni sistem, v prvem krogu glasujemo s srcem, v drugem pa z glavo«
"Povsod, kjer imamo dvokrožni volilni sistem, v prvem krogu glasujemo s srcem, v drugem pa z glavo. Tako je tudi na naših županskih volitvah. Dvokrožni sistem, ki ga je v Sloveniji hotela vpeljati Demokratska stranka, je simpatičen in omogoča nespodobne spopade. Tako na eni strani lahko dobiš skrajnega levičarja, na drugi pa skrajnega desničarja. V tem primeru se mora volilec najprej odločiti, ali ima sploh smisel iti na volišče, potem pa še, za katero od dveh skrajnosti glasovati. Take dvome so imeli tudi francoski volilci. Na koncu prvič glasuješ za nekoga in drugič proti nekomu. Francozi so se večinsko odločili glasovati proti Marine Le Pen in radikalni desnici. Napovedana veličastna zmaga Nacionalnega zbora se je tako prelevila v veličasten poraz. "
-
18. 7. 2024 | Politika
»S spremembo odloka, v katerem je izpuščena beseda javne, bi po novem lahko izvajali vse prireditve«
"Do zdaj je odlok dovoljeval, da se ob predhodnem soglasju zavoda za varstvo narave izvajajo javne prireditve. S spremembo odloka, v katerem je izpuščena beseda javne, pa bi na naštetih petih lokacijah po novem lahko izvajali vse prireditve, torej vključno s prireditvami komercialne in zasebne narave. Seveda če bi organizatorji predhodno pridobili dovoljenje MOL-a oziroma kar je bolj verjetno, če pridobijo dovoljenje župana Zorana Jankovića. To pa na stežaj odpira vrata vsem mogočim klientelističnim in koruptivnim praksam, ki so v osemnajstih letih županovanja Zorana Jankovića že pridobile domovinsko pravico v Ljubljani."
-
17. 7. 2024 | Politika
»Politiki bi vsi radi bili dončići«
"Politiki bi vsi radi bili dončići. Celo komentatorji in analitiki za nekoga na politični sceni radi rečejo, da je novi Dončić. To, da predsednik vlade Robert Golob raje leti na tekmo Dončića v Dallas kot na še eno mirovniško konferenco o Ukrajini, je več kot povedno. Slikati se z Dončićem je vredno več kot rokovanje z državniki, ki so tam zato, da ničesar ne rešijo. Luka vseeno skuša rešiti izid tekme. Funkcionarjev pa ne bo rešil. Razrešila jih bo ulica. Tako kot bo novo razrešitev izvedla ulica čez dve leti na volitvah ..."
-
16. 7. 2024 | Družba
Čeferin / »Ne morem navijati kot običajen navijač in se predati čustvom«
"Na nek način je gotovo privilegij, če lahko vse tekme gledaš iz tako dobrega položaja na štadionu, kot jih gledam jaz. Obenem pa se nisem mogel nikdar znebiti skrbi okrog organizacije tekem in turnirja, da bo torej vse teklo gladko. Ne morem navijati kot običajen navijač in se predati čustvom. Jezijo me sodniške odločitve, kadar se z njimi ne strinjam, četudi jih ne bom nikoli komentiral. Skrbi me za varnost vseh udeležencev in vse, kar je povezano s prvenstvom. Saj zaradi tega ne jadikujem ali se pritožujem, to je vendarle moja naloga. Morda se včasih zgolj sliši bolje, kot je v resnici."
-
17. 7. 2024 | Kultura
V Križankah bo 21. julija ob 21.00 v okviru 72. Ljubljana Festivala nastopila afrobrazilska glasbenica Margareth Menezes. Na koncertnem večeru bo predstavila brazilski afropop, ki združuje brazilske (samba), afriško-karibske, reggae, calypso, salsa in pop elemente.
-
16. 7. 2024 | Politika
Umrla je humanitarka Anita Ogulin
V 73. letu starosti je po dolgotrajni bolezni umrla humanitarka Anita Ogulin. Dolga leta je bila predsednica Zveze prijateljev mladine (ZPM) Moste-Polje, ki se je letos njej v čast preimenovala v Zvezo Anita Ogulin in ZPM.
-
16. 7. 2024 | Kultura
»Precejšen zasuk je bilo občutiti po tem, ko je leta 2017 ameriški predsednik postal Donald Trump«
Migracijski tokovi so zadnja leta vse bolj usmerjeni proti Zahodu, predvsem proti Evropi, slovenski fotograf Matjaž Tančič (1982), ki je kariero začel kot fotoreporter – na Mladini – in se nato uveljavil tudi kot modni fotograf, pa se je pred 12 leti odločil za obratno pot: delovne podvige je začel iskati daleč na Vzhodu, natančneje na Kitajskem, po številu prebivalcev drugi največji državi na svetu (do lani celo prvi), po površini tretji, sicer pa politični in gospodarski velesili. Njegovo raziskovanje Kitajske je bilo mednarodno opaženo, številne reportaže je objavil v največjih svetovnih medijih, njegova fotografija s kitajskega podeželja je bila leta 2013 na natečaju Sony World Photography izbrana za najboljšo v 3D-tehniki na svetu, še zlasti pa so odmevale fotografije iz Severne Koreje, ki so bile na ogled na razstavah od New Yorka do Moskve, od Švice do Singapurja. Zadnja leta se intenzivno posveča avtorskemu projektu o raziskovalcih vesolja, ki ga je popeljal od puščave Gobi do ameriškega Utaha.
-
16. 7. 2024 | Družba
"Amerika je trenutno, medtem ko Joe Biden govori, da potrebujemo zeleni prehod, največji izvoznik fosilnih goriv na planetu! Še več kot Savdska Arabija, kar se je v zadnjih letih zgodilo zaradi frackinga (hidravlično drobljenje).Med tem, kar je počel Trump, in kar zdaj počne Biden, je neverjetna kontinuiteta. Trump je govoril o tarifah za kitajske dobrine in zaščiti za domačo industrijo, da bo razcefral neoliberalni pravilnik svetovne ekonomije, prišel je Biden in naredil prav to. Če bo spet izvoljen Trump, kaže tako, bo zagotovo še naprej podpiral obnovljive vire energije, zakaj bi uničil ta velik del industrije? Delal bo, kar dela Biden, morda z malce manjšim poudarkom na obnovljivih virih in malce več svobode za industrijo fosilnih goriv. Še naprej pa bo mešanica obojega, tako kot zdaj."
-
16. 7. 2024 | Kultura
Arjan Pregl / »Na svojo umetnost ne gledam kot na nekakšne napotke za pravilno ravnanje«
"Osebno menim, da se vsaka umetnost tako ali drugače odziva na čas, v katerem nastaja, a to še ne pomeni, da ponuja neposredno izjavo oziroma sodbo o svetu okrog nje – in tudi ne, da bo s tako izjavo razrešila kakšen antagonizem. Lahko pa ponudi možnost refleksije in drugačnega pogleda, s katerim nato na družbo morda vpliva vsaj posredno. Skratka, na svojo umetnost ne gledam kot na nekakšne napotke za pravilno ravnanje, je pa res, da se dogaja na različnih presečiščih, kjer lahko dogajanje v družbi osvetli z manj običajne perspektive."
-
15. 7. 2024 | Kultura
»V Franciji vsak drugi dan moški ubije žensko«
Édouard Louis je že s prvim romanom Opraviti z Eddyjem, ki je v Franciji izšel leta 2014 (pri nas leta 2020, Beletrina, prev. Andrej Pleterski), rosno mlad postal tako velika literarna zvezda, da je njegovo udejstvovanje v literaturi, gledališču, aktivizmu in v drugih sferah javnosti nemogoče spregledati ali preslišati, tudi če ne sodite med tiste, ki bi jih s svojim delom nagovarjal. Takšen preboj ni nikoli samoumeven, v njegovem primeru pa so bile možnosti, da pristane v svetovni literarni in intelektualni eliti (med svoje najbližje prijatelje na primer uvršča francoska filozofa Geoffroyja de Lagasnerieja in Didiera Eribona), izrazito nične. Napor pobega iz nižjega delavskega razreda, v katerem razen homofobije in šovinizma ni bilo ničesar v obilju, je opisal v prvencu, o katerem so mu prvi založniki ob zavrnitvi rekli, da 'takšna revščina v Franciji ne obstaja'.
-
15. 7. 2024 | Kultura
»Etnonacionalizem je uničil naše dostojanstvo«
Dino Mustafić je bosansko-hercegovski režiser z bogatim opusom gledaliških predstav, dokumentarnih in igranih filmov, za katere je prejel številne nagrade. Že pri 27 letih je postal direktor gledališkega festivala MESS, danes je direktor Narodnega gledališča v Sarajevu. Režiral je več kot sto predstav klasičnih in sodobnih piscev, igrajo jih po številnih mestih nekdanje Jugoslavije in tudi drugod v tujini, predstava Helverjeva noč Kamernega teatra 55 pa je dobila največ mednarodnih priznanj v zgodovini bosansko-hercegovskega gledališča. Nikjer se ne počuti tujec, ker je, kot pravi, eno s kulturno dediščino Danila Kiša, Mirka Kovača, Andrića, Selimovića, Krleže, pa tudi Ekaterine Velike in Indeksov.
-
15. 7. 2024 | Politika
»Stanovanjska kriza je ena glavnih družbenih kriz v Sloveniji«
"Mislim, da se vsi dobro zavedamo, da je stanje na stanovanjskem trgu slabo oziroma celo zelo slabo. Soočamo se s hudo stanovanjsko krizo, ki je v zadnjih letih vse bolj opazna. To je ena glavnih družbenih kriz v Sloveniji. Tisti, ki nimajo lastniškega stanovanja, so pogosto primorani najeti stanovanje, ki je drago in pogosto v slabem stanju, kar otežuje kakovostno bivanje. Ta realnost kaže, da je država v zadnjih 30 letih zanemarjala stanovanjsko politiko. Na ministrstvu za solidarno prihodnost si prizadevamo to spremeniti in popraviti. Veliko hodim po terenu in se pogovarjam z župani, ki mi pogosto povedo, da se nova stanovanja pogosto kupujejo kot naložbe in ostajajo nezasedena, kar pomeni, da ne služijo svojemu namenu kot domovi, ampak kot investicije za posameznike."
-
15. 7. 2024 | Kultura
»Na novo je treba definirati tudi koncept moškosti«
"Zagotovo se nekaj dogaja, čeprav mislim, da je kriza moškosti malo premočna beseda za to. Mislim pa, da koncept moškosti in koncept ženskosti ne moreta obstajati neodvisno drug od drugega. Vedno se prepleteta in sta soodvisna. Ne mislim na tradicionalno pojmovanje ženskosti, ampak na vprašanje, kaj danes pomeni biti ženska. To vpliva na to, kaj pomeni biti moški. In to se je v zadnjem stoletju zagotovo spremenilo, sploh pa v zadnji dekadi, zato je treba na novo definirati tudi koncept moškosti."
-
12. 7. 2024 | Družba
"Obsedenost Slovencev s poceni hrano je s popisom cen košarice osnovnih živil dodatno spodbudila še vlada. Z njim je želela zajeziti draženje hrane, a je dosegla povsem nasproten učinek. Trgovci so namreč maloprodajne cene nižali izključno pri izbranih izdelkih iz vladne košarice, ki so jih za nameček naročali le za vzorec, zato veliki večini potrošnikov niso bili dostopni. Poreklo živil je vlada s popisom cen povsem zanemarila in spodbudila uvoz cenene hrane sporne kakovosti. Ogrozila je tudi lasten promocijski projekt – živila pod blagovno znamko Izbrana kakovost Slovenija, ki naj bi bila tako kakovostna, da si zaslužijo vsaj deset odstotkov višjo ceno od drugih."
-
12. 7. 2024 | Kultura
»Bolj kot umetna inteligenca nas ogroža nezainteresiranost za kritično razumevanja sveta«
"V zvezi z umetno inteligenco me skrbi le možnost, da bomo kot človeška skupnost prepustili algoritmom odločitve, v kakšnem svetu želimo živeti kot skupnost. Solidarnosti ali empatije umetna inteligenca še ne more izkazati, in to je tisto, kar nas za razliko od strojev dela za človeško skupnost. Ne mislim, da nas umetna inteligenca kaj posebej ogroža, kvečjemu nas s pomočjo nekritične fascinacije nad tehnologijo, ki je hkrati pomnožena še s skrajnim narcističnim individualizmom, ogroža kapital, ki to igro vodi. Kapital omejuje svobodo, čas posameznika, tudi njegovo razmišljanje in sodbe. Kapital ljudem skopo odmerja pogoje za dostojno življenje. Dostopna "pametna tehnologija" je pri tem najpogosteje le njegovo orodje, saj jo redko kdo zna, zmore ali želi uporabljati subverzivno."
-
10. 7. 2024 | Politika
Naslovnica nove Mladine / SLOVENIJA GRE NAPREJ
V petek izide nova Mladina! V 28. letošnji številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 12. julija, razkrivamo, kako uspešna je v resnici vlada Roberta Goloba. Med vsebinami boste tokrat lahko prebrali tudi intervju z dr. Srečom Dragošem, ki je med drugim poudaril, da država največ denarja nameni gospodarstvu, zgodovinarka in publicistka Manca G. Renko pa je bila na koncertu Taylor Swift ter posebej za Mladino o trenutno največjem pop fenomenu napisala reportažo.
-
10. 7. 2024 | Družba
Boštjan Kozole (1971) je direktor družinskega podjetja Evrosad. Podjetje je nastalo sredi devetdesetih let, ko je njegov oče od takratne družbe Mercator - Agrokombinat v Krškem odkupil zemljišča, opremo in nasade ter z isto ekipo nadaljeval pridelavo sadja, ki bi sicer zamrla. Krški Evrosad pridela skoraj tretjino celotne slovenske sadjarske proizvodnje, zadnja leta krepi tudi ekološko pridelavo sadja in zelenjave. Del pridelka tudi izvaža, in sicer na širok spekter trgov, od Anglije do Bližnjega vzhoda. Vsako leto z vsemi partnerji, malimi sadjarji in zelenjadarji ter mariborskima fakultetama – biotehniško in kmetijsko –, pridela okoli 16.000 ton sadja in zelenjave na skupno več kot 575 hektarjih površin.
-
10. 7. 2024 | Kultura
»Številni ljudje se selijo v iskanju varnosti in boljšega življenja«
Helena Tahir (1992) je ena najprodornejših vizualnih umetnic mlajše generacije pri nas, ki primarno deluje na področjih grafike, slikarstva in risbe. Je rezidenčna mlada umetnica v ljubljanski Švicariji, ki deluje pod pokroviteljstvom Mednarodnega grafičnega likovnega centra, in tam trenutno ustvarja, umetniško prakso pa nadgrajuje s poučevanjem na oddelku za grafiko na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. S svojo najbolj osebno razstavo doslej, Poslednji sektor, ki je bila letos v ljubljanski galeriji Ravnikar Gallery Space (ta umetnico tudi zastopa), je raziskovala svoje iraške korenine in dediščino. Projekt je posvetila očetu, ki je na začetku sedemdesetih let v iskanju boljše prihodnosti iz Bagdada emigriral v Jugoslavijo, nejasne in zamolčane drobce njegove (in svoje) zgodovine pa je poskušala odkriti in povezati s prelomnim potovanjem v Irak januarja 2023.
