Uredništvo
-
20. 12. 2020 | Politika
»Treba je paziti, kot pri požaru, da voda na koncu ne naredi več škode kot ogenj«
"V času covida-19 je pravo na resni preizkušnji. V vsej Evropi, ne samo v Sloveniji. Ni lahko najti ravnovesja med vsemi ukrepi, ki jih moramo sprejeti, da zavarujemo zdravje, ki je človekova pravica in dobrina, in med omejevanjem drugih človekovih pravic. Vedno je treba paziti, kot pri požaru, da voda na koncu ne naredi več škode kot ogenj. Pomisliti je treba, kaj ostane."
-
20. 12. 2020 | Politika
Zorčič: »Predčasne volitve so povsem realen scenarij«
"Ta scenarij se mi zdi povsem realen in je o njem mogoče slišati po parlamentarnih hodnikih. Govori se o dveh scenarijih, torej da bi na tajnem glasovanju zmanjkali obljubljeni glasovi ali da ne bi bila potrjena ekipa ministrov. Oboje se mi zdi realno. Ko zadeve spremljaš od blizu, je jasno, da nesoglasja, ki so pokončala prejšnjo vlado, niso presežena. Vse je ostalo enako."
-
20. 12. 2020 | Kultura
V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih letih. Tokrat pesem Nejca Bahorja iz zbirke Ljubav in rat.
-
19. 12. 2020 | Politika
»Glavna odgovornost za hitro razpadanje vlade je na Janši in njegovi politiki«
"Glavna odgovornost za hitro razpadanje vlade je na Janši in njegovi politiki, ki partnerje postavlja v nelagoden položaj. Izstop Desusa pa še ne zagotavlja alternativne večine 46 poslancev za konstruktivno nezaupnico, nujno ni niti, da bi z domino efektom kmalu sledil še izstop SMC. Vprašanje je predvsem razmerje moči med poslansko skupino in predsednikom in koliko želijo poslanci sploh še nadaljevati politično kariero. Zdi se verjetno, da bomo znova, vsaj začasno, imeli de facto manjšinsko vlado. Na kratek rok se bo okrepila dosedanja dinamika, ko vlada ni zmogla spraviti zakonskih ukrepov skozi državni zbor in se je zato odločala za vprašljive bližnjice v obliki vladnih ukrepov."
-
19. 12. 2020 | Politika
»Poslanci DeSUS so ob rušenju Aleksandre Pivec odkrili svojo veliko moč«
"Poslanci DeSUS so ob rušenju prejšnje predsednice stranke Aleksandre Pivec odkrili svojo veliko moč. A če so tedaj za svoje ravnanje želeli pokritje organov stranke, so v zadnjih dneh poudarjali, da odločitve organov niso dolžni spoštovati. Zatekli so se k določilu ustave, na katero so v preteklosti dosledno pozabljali: da so poslanci predstavniki vsega ljudstva in da niso vezani na kakršna koli navodila."
-
19. 12. 2020 | Politika
Poziv poslancem SMC, naj zapustijo Janševo vlado
Danes sta člana Mladinske aktivistične organizacije (MAO) (ob upoštevanju ukrepov NIJZ) pred sedežem SMC postavila protestniško instalacijo s pozivom poslancem stranke SMC, naj glasujejo za konstruktivno nezaupnico Janševi vladi. MAO poslance SMC poziva, naj izstopijo iz vlaka, ki po njihovem, kot so zapisali v sporočilu za javnost, drvi v prepad.
-
19. 12. 2020 | Družba
FOTOGALERIJA: Petkovi protivladni protesti
Včeraj zvečer so se protestniki individualno sprehodili skozi mestno jedro. Za vrhunec večera je po vzoru nekaterih drugih mest ter mnogih kreativnih posameznic in posameznikov sredi decembrske praznične Ljubljane zasvetil tudi simbol upora, v obliki spektakularne prostorske instalacije.
-
19. 12. 2020 | Družba
Plakatna akcija »Petarde? Ne, hvala!«
Že osmo leto zapored se odvija plakatna akcija "Petarde? Ne, hvala!", ki jo pripravljajo pri družbi TAM-TAM. Zaradi situacije, ki nas je doletela v tem letu, so projekt v sodelovanju z agencijo Luna/TBWA zasnovali malo drugače. V preteklih akcijah so bile v ospredju predvsem živali, tokrat pa so to pozitivno naravnana sporočila, ki kličejo k mirnemu zaključku nemirnega leta.
-
18. 12. 2020 | Družba
FOTOGALERIJA: Protest avtoprevoznikov v Ljubljani
Danes dopoldne so prevozniki s svojimi avtobusi in drugimi večjimi vozili zavzeli mestne ulice, da bi izrazili nasprotovanje vladi, ki se raje posveča kadrovskim, klientelističnim in politikantskim mahinacijam, kot da bi se resnično posvetila strokovnemu reševanju epidemiološke situacije in poskrbela za pomoč prebivalkam in prebivalcem Slovenije, ki so jih zdravstvena kriza in posledični ukrepi najbolj prizadeli.
-
17. 12. 2020 | Politika
Naslovnica jutrišnje Mladine: POLOM
Jutri izide nova Mladina! Naslovnico sta tokrat zagrešila Ivian Kan Mujezinović (oblikovanje) in Borut Krajnc (fotografija), avtor umetniške intervencije ob svetovnem rekordu Slovenije po smrtnosti zaradi epidemije na 100.000 prebivalcev pa je Mehkoteroristična skupina Kremšnita. Več o tem si preberite jutri v naslovni temi. Nova Mladina bo na voljo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani. #Mladina51
-
17. 12. 2020 | Politika
Janša: »Počivalšek je z nadčloveškimi napori reševal zdravje in življenja ljudi«
"Minister Počivalšek je z nadčloveškimi napori reševal zdravje in življenja ljudi ter zdravstveni sistem pred kolapsom. Pristojni organi lahko kadarkoli raziščejo vse, a medijska gonja zoper njega in sodelavce je s človeškega vidika skrajno krivična."
-
17. 12. 2020 | Družba
»Včasih imam občutek, da se norca iz nas delate«
"Bila sem zgrožena, ko sem slišala, da zdaj šali in rute niso več dovoljene za zakrivanje ust in nosa, potem pa ste čez dva dni rekli, da maska zunaj ne bo več potrebna. Včasih imam občutek, da se norca iz nas delate, ker nam ne znate argumentirati. Nikoli nisem slišala argumentov, zakaj je določen ukrep potreben. To vam v komunikaciji manjka, se opravičujem."
-
17. 12. 2020 | Družba
ROJSTVO DRŽAVE: Brisanje zgodovine
Dr. Peter Mikša, docent na Oddelku za zgodovino na Filozofski fakulteti, Univerze v Ljubljani v posebni številki Mladine OSEMDESETA (ROJSTVO DRŽAVE) piše, da so spomeniki in obeležja ter poimenovanja orodja kolektivnega spomina, ki preko njih nastaja, se utrjuje in obnavlja. Nastaja v procesu selektivne obdelave, ki nekatere spomine obdrži, druge pa zavrže. Zato je 'nadzor' nad tem spominom zelo pomemben mehanizem posameznih družbenih skupin na oblasti, saj na ta način nadzirajo in oblikujejo identiteto, tudi s pomočjo pozabe. Dvajseto stoletje zavzema v zgodovini javnih spomenikov posebno mesto, lahko bi celo rekli, da gre za stoletje 'monumentalije', saj so spomeniki in obeležja izjemno pomemben vizualni medij: prispevajo k oblikovanju in utemeljevanju različnih nacionalnih in državnih identitet ter pomagajo širiti in oblikovati kolektivni spomin, je zapisal Peter Mikša.
-
17. 12. 2020 | Politika
VIDEO: Demokracija ali agonija
V okviru pravkar zaključenega festivala Sarajevo, ki vsako leto spaja umetnost in politiko, se je na spletu odvila videokonferenca z naslovom Demokracija ali agonija. Na virtualni okrogli mizi, ki jo je vodil Dragan Markovina, so sodelovali kreativni direktor Mladine Robert Botteri, kolumnist, novinar in pisatelj Boris Dežulović ter Andrej Nikolaidis, kolumnist in pisatelj. Pogovarjali so se o letu 1990, pa tudi o dogodkih, ki so vodili do razpada Jugoslavije in dogajanju kasneje.
-
17. 12. 2020 | Kultura
Dobrodelna spletna akcija Kultura šteje!
Društvo slovenskih pisateljev bo v sodelovanju s slovenskimi založniki v predprazničnem času obdarovanja, ko zaradi epidemije covida-19 ostajajo vse kulturne institucije in knjigarne zaprte, organiziralo večurno dobrodelno spletno akcijo z maratonskim branjem 15 vrhunskih avtoric in avtorjev, ki bo potekala danes od 11. ure dalje na Facebook strani, YouTube kanalu ter spletni strani DSP ter na portalih sodelujočih založb.
-
17. 12. 2020 | Politika
Petek je in zunaj je nova Mladina! V naslovni temi Jure Trampuš piše o tem, da se bo Slovenija v učbenike vpisala kot primer države, kjer je o epidemioloških ukrepih odločal obramboslovec. Naslovnico sta ustvarila Ivian Kan Mujezinović (oblikovanje) in Borut Krajnc (fotografija), avtor umetniške intervencije ob svetovnem rekordu Slovenije po smrtnosti zaradi epidemije na 100.000 prebivalcev pa je Mehkoteroristična skupina Kremšnita.
-
16. 12. 2020 | Politika
Nekorektne prispodobe ministra Hojsa
Včeraj sta v informativni oddaji Odmevi na TV Slovenija nastopila minister za notranje zadeve Aleš Hojs in pravnica Natašo Pirc Musar. Z njima se je o obvezni mobilni aplikaciji pogovarjala voditeljica Tanja Starič. Objavljamo del dialoga.
-
16. 12. 2020 | Družba
»Mislim, da smo vsi že zelo utrujeni od te epidemije«
"Jaz mislim, da smo vsi že zelo utrujeni od te epidemije. Traja dolgo, ukrepi so aktivni zdaj že dva meseca in očitno ne pomagajo dovolj. Iz tega razloga je marsikateremu težko spoštovati ukrepe. Marsikdo se v bistvu več ne obnaša racionalno. Tudi poročanje o sami epidemiji, o dogajanju, o dnevnih številkah je velikokrat pomanjkljivo, napačno, zavajajoče. Ljudje pa smo pač taki, da iz informacij poberemo tisto, kar hočemo slišati in s tem utrjujemo svoje prepričanje, ki pa je velikokrat napačno."
-
16. 12. 2020 | Družba
»Ljubljanska džamija odpira slovensko družbo«
"Moram reči, da sta res prišli dve ali tri jezna elektronska sporočila, ko smo dobili oziroma ko je objekt prejel Plečnikovo nagrado. Zelo nerazumljiv je očitek, 'da se Plečnik obrača v grobu' in podobno, saj se mi zdi, da je ravno Plečnik tisti, ki bi razumel sakralno arhitekturo in ne bi bil obremenjen s politiko. V biroju smo videli džamijo predvsem kot projekt, ki je zelo pomemben tako za Ljubljano kot za slovensko družbo in ki je omogočil, da določena skupina ljudi dobi enakopravno identiteto. Projekt smo videli kot odpiranje slovenske družbe, da postane strpnejša, bolj demokratična in bolj sodobna."
-
16. 12. 2020 | Družba
OSEMDESETA: Ustavna osamosvojitev
Dr. Božo Repe, redni profesor na Oddelku za zgodovino na Filozofski fakulteti, Univerze v Ljubljani v posebni številki Mladine OSEMDESETA (ROJSTVO DRŽAVE) piše, da je France Bučar nekoč dejal: "Pravo je bilo na naši strani." Glede na ugoden izid osamosvojitve je temu mogoče pritrditi. Tudi sicer je v osamosvojiteljski generaciji zakoreninjeno prepričanje, da je ravnala pravno odgovorno, po ameriško "by the book". No, če bi Jugoslavija obstala, bi bilo pravo na strani federalnih organov. Razlogov za poveličevanje ustavnopravne osamosvojitve Slovenije je več, je zapisal Božo Repe.
-
15. 12. 2020 | Politika
Janković kazensko ovadil pisca in urednika Demokracije
Na včerajšnji seji mestnega sveta Mestne občine Ljubljana (MOL) je župan Zoran Janković mestne svetnike in svetnice seznanil z vložitvijo kazenske ovadbe zoper Aleksandra Škorca in Jožeta Biščaka zaradi objave besedila z naslovom »Presežki 5« v tedniku Demokracija (3. decembra 2020), saj po mnenju ljubljanskega župana obstaja sum, da sta oba javno spodbujala in razpihovala sovraštvo do ljudi drugih ras, vzpodbujala nasilje in nestrpnost, ki temelji na rasni, verski in etnični pripadnosti, barvi kože, poreklu, premoženjskem stanju.
-
15. 12. 2020 | Politika
Šarec: »Stranka LMŠ bo podprla Karla Erjavca za mandatarja«
"Glede na vse špekulacije zadnjih dni, na tem mestu jasno in nedvoumno. Ta vlada je popolnoma skrenila v vseh pogledih. Kot največja opozicijska stranka bomo v stranki LMŠ podprli Karla Erjavca za mandatarja, ko bo vložena nezaupnica. Vse drugo je samo odlaganje neodložljivega," je danes na Twitterju zapisal predsednik stranke LMŠ Marjan Šarec.
-
15. 12. 2020 | Politika
»Gospod Janša, si vi sploh želite čimprejšnjega konca te epidemije?«
»Kar se dogaja zadnjih osem tednov, presega vse meje razuma. Medtem ko ljudje izgubljajo svojce, upanje in delo, ste vi počeli kaj?
-
15. 12. 2020 | Politika
»Orbán si močno prizadeva za vzgojo in spodbujanje posnemovalcev«
"Orbán si močno prizadeva za vzgojo in spodbujanje posnemovalcev svojega hibridnega avtoritarnega modela. V ta proces veliko vlaga. V Evropski uniji in tudi v njeni soseščini. Kar precej je ugibanj, ali bo Madžarska morda izstopila iz Unije, tako kot je to storilo Združeno kraljestvo. To se seveda ne bo zgodilo. Orbán noče oditi iz Bruslja. Njegov cilj je, da bi skrajnodesničarski avtoritarni populisti, kakršen je tudi sam, prevzeli vodenje v čim več vladah, da bi jih bilo čim več v evropskem parlamentu in tudi evropski komisiji. Cilj je torej infiltracija v Bruselj, v vse evropske organe in institucije, po načelu 'Zdaj smo mi Evropa'. Njegovo skrbno negovanje vezi z Janezom Janšo je odličen primer te strategije."
-
15. 12. 2020 | Družba
»Rasizem je zelo dobro udomačen v slovenski družbi«
"Rasizem ni nikakršna zastarela ideologija ali praksa, ki bi bila varno oddaljena od slovenske družbe in bi jo denimo pripisali neki ameriški realnosti. To niso zgolj zgodbe o oddaljenem policijskem nasilju in strelih nad temnopoltimi mladimi Američani. Poziv Georgea Floyda, temnopoltega fanta, ki je rotil na pomoč z obupanim 'Ne morem dihati', ima številne različice; v evropskem primeru, vključno z lokalnim slovenskim, gre najpogosteje za migranta ali begunca. In če se zdi primerjava pretirana, češ saj še ne vidimo kolena, ki grobo duši begunca in mu streže po življenju, se je treba vprašati, ali ni upravičena bojazen, da je to le vprašanje časa. In ne spreglejmo, obstaja žalostno obsežen nabor zločinov iz sovraštva v različnih evropskih državah: pogosto gre za napade na begunce, njihove družinske člane in njihove domove, gre za fizično nasilje, nadlegovanje, zastraševanje, uničevanje migrantskih domov, tudi za požiganje begunskih centrov ali hiš v osrčju Evrope."
-
15. 12. 2020 | Družba
ROJSTVO DRŽAVE: Pojdimo na volitve!
Dr. Bojan Balkovec, izredni profesor na Oddelku za zgodovino na Filozofski fakulteti, Univerze v Ljubljani, v posebni številki Mladine OSEMDESETA (ROJSTVO DRŽAVE) piše, da so volitve kot način izbiranja zastopnikov prebivalcev, ki bodo v njihovem imenu odločali o skupnih stvareh, eden od stebrov sodobne demokratične družbe. V socialistični Jugoslaviji so imele volitve drugačno vlogo. Na njih se ni izbiralo, temveč potrjevalo na različnih ravneh preverjene kadre. Samoumevno je bilo, da je ena od osrednjih zahtev ob krhanju socialističnega monolita v osemdesetih letih v vzhodni Evropi tista po svobodnih volitvah. Prvi občutek svobodnih volitev smo pri nas doživeli aprila 1989, ko smo volili člana predsedstva SFRJ iz Slovenije. Do tedaj malo znani politik, sicer delegat v skupščini v Beogradu, Janez Drnovšek, je porazil Marka Bulca, ki ga je podpiral partijski aparat, je zapisal Bojan Balkovec.
-
14. 12. 2020 | Politika
Bojana Beović napovedala, da sproščanju ukrepov sledi »temeljita zapora države«
"Tega časa, ko bodo trgovine odprte in ko bile odprte šole do tega dela božično-novoletnih počitnic, je zelo malo, dober teden. Ni realno v dobrem tednu ponovno odpreti šole. Za odpiranje šol se je treba v sedanjem času zelo, zelo temeljito pripraviti. Epidemija je v Sloveniji zelo razširjena in šole so v tem primeru seveda tudi del epidemije, zato jih je res treba organizirati na varen način. Mislim, da je v tem primeru bolj smiselno, da so trgovine v teh regijah odprte teh nekaj dni, dober teden. Potem imamo ponovno kar temeljito zaporo države samo z družinskimi druženji."
-
13. 12. 2020 | Politika
VIDEO: Kako dobiti boj z epidemijo?
Da je vlada ubrala napačno strategijo v boju z epidemijo oziroma, da ukrepi ne dajejo rezultatov, je ta teden priznal tudi predsednik koalicijske stranke SMC Zdravko Počivalšek. O tem, kako povrniti zaupanje v ukrepe, kakšne možnosti ima alternativna koalicija, da trend spremeni, sta v oddaji Politično s Tanjo Gobec na TV Slovenija spregovorila odgovorni urednik Mladine Grega Repovž in Marko Balažic s spletnega portala Domovina.
-
14. 12. 2020 | Politika
Bojana Beović krivi ljudi v mladih državah, ki »nimajo tradicije spoštovanja države«
"Ni vse v ukrepih, ampak v kulturnem okolju, v katerem se izvajajo. Ljudje na teh območjih se ukrepov preprosto ne držijo. To je drugačna kulturna. Imamo kazni, vendar nimamo nadzora in to se izkorišča. V Sloveniji zelo spoštujemo človekove pravice, na katere se vsi sklicujejo, zato ne smemo na primer nadzorovati porok, ki so znane kot žarišča koronske krize. To je velika težava."
-
14. 12. 2020 | Družba
»Svetujemo, da se ljudje, ki so preboleli covid-19, vseeno cepijo«
"Od cepiv proti covidu-19 pričakujemo, da bodo izzvala učinkovitejši in dolgotrajnejši imunski odziv kot po samem prebolevanju bolezni covid-19. Predvsem zato, ker cepivo – kot rečeno – ne bo povzročilo začasne ohromitve imunskega sistema, kot jo programirano povzroči virus, ki si tako v svojem gostitelju človeku vnaprej pripravi možnosti za okužbo in bivanje v naslednji prehladni sezoni. Zato svetujemo, da se ljudje, ki so preboleli covid-19, vseeno cepijo, saj cepivo zaradi prilagojene konstrukcije proteina bodice S vzbudi večje količine nevtralizacijskih protiteles, ki varujejo pred ponovno okužbo."
