Uredništvo

  • Uredništvo

    31. 10. 2024  |  Družba

    »Menim, da bomo v Evropi vedno uporabljali jedrsko energijo«

    "Menim, da bomo v Evropi vedno uporabljali jedrsko energijo, že zaradi zgodovinske odvisnosti, ki ste jo omenili. Francija tako pridobiva 70 odstotkov elektrike. Ne more kar čez noč preklopiti na drug način pridobivanja. Za to je treba več desetletij. Prihodnjih nekaj let, do leta 2050, do sredine 21. stoletja, bo jedrska energija del evropske energetske sheme, že samo zaradi obstoječih elektrarn. Vidimo in predvidevamo pa, da bo delež jedrske energije za pridobivanje elektrike upadel. V omrežju bo manj jedrskih elektrarn, že samo zato, ker so elektrarne, ki so zdaj v njem, stare več desetletij in se bodo še starale. Čeprav so želje, da bi njihovo delovanje podaljšali na 60, 80 let ali celo dlje, bo ta infrastruktura prej ali slej vzeta iz omrežja. To je temeljno dejstvo. Ne vidimo pa možnosti, da bi vse te enote zamenjali."

  • Uredništvo

    1. 11. 2024  |  Kultura

    Notranji fašisti

    "Imaš načrt, veš, kaj bi rad naredil, a notranji fašisti – strahovi, nevroze, fiksacije – te paralizirajo. Preprečujejo ti, da dosežeš te cilje. Notranji fašisti, ki nas mučijo na individualni ravni, se kažejo tudi na kolektivni. Trenutna politika kaže na to, da ljudi precej bolj učinkovito nagovoriš prek njihovih frustracij in strahov kot z racionalnostjo in argumenti."

  • Uredništvo

    28. 10. 2024  |  Politika

    Naslovnica nove Mladine / KAJ, ČE ZMAGA?

    V sredo izide nova Mladina! V 44. letošnji številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od srede, 30. oktobra, analiziramo, kaj se bo zgodilo, če bo Amerika izvolila demokracijo in fašizem. Bo Donald Trump vnovič postal predsednik ZDA? Za oblikovanje naslovnice je poskrbel Ivian Kan Mujezinović.

  • Uredništvo

    28. 10. 2024  |  Politika

    »Imeli bi boljše rezultate, če bi v pogajalske procese vključevali več žensk«

    "Slovenija je z zunanjo politiko, ki jo vodim, pristopila h konceptu feministične zunanje politike. To z drugimi besedami pomeni zagotavljanje enakosti žensk v odločevalskih procesih, ko gre za ogrožanje pravic žensk, deklic v vojnah, konfliktih. Torej vključevanje vseh vidikov enakosti v politiko. Izvajamo koncept, ki bi moral biti samoumeven, pa danes v marsikaterih vojnih konfliktih ni tako. Ženske so prve žrtve vojnega nasilja. Ženske v Afganistanu nimajo možnosti izobrazbe, vključevanja v družbeno življenje, imajo dobesedno zaprta usta. Grobo kršene so tudi pravice žensk v Iranu. Na vse to opozarjamo. To je feministična zunanja politika. V tem omrežju sodeluje veliko držav. Imamo veliko aktivnosti in vesela sem, da je Slovenija del tega. Imamo veliko število žensk, ki bi bile zares dobre pogajalke za mir. Prepričana sem, da bi imeli boljše rezultate, če bi v pogajalske procese vključevali več žensk."

  • Uredništvo

    28. 10. 2024  |  Kultura

    »Znanje, ki ga pridobimo z branjem knjig in časopisov v fizični obliki, je obstojnejše in bolj dragoceno«

    "Vsak bralec je dragocen, sploh v teh časih, ko vsi opozarjamo na upadanje branosti. Najbrž sem utopistka, a verjamem, da bo po obdobju digitalne prenasičenosti spet prišel čas, ko bo veljalo za 'trendi in kul', če boš namesto telefona v roki držal časopis ali knjigo, verjamem, da bo prišel čas, ko bodo v kavarnah, na letalu ali na podzemni železnici v velikih mestih ljudje spet brali knjige, tako kot včasih … Navsezadnje tudi strokovnjaki ugotavljajo, da je znanje, ki ga pridobimo z branjem knjig in časopisov v fizični obliki, obstojnejše, bolj dragoceno in na drug način stimulira našo domišljijo."

  • Uredništvo

    29. 10. 2024  |  Družba

    Kaj človeka naredi človeka?

    V članku z naslovom Kaj človeka naredi človeka?, ki ga lahko v celoti preberete v posebni številki Mladine IZVOR ČLOVEKA, Friedemann Schrenk piše o tem, ali so pokončna hoja ali ogenj, orodje ali orožje  pripomogli k temu, da so se so se naši predniki razvili v človeka. Morda pa je bilo odločilno nekaj drugega: da so se namesto na telesno premoč in napadalnost začeli opirati na sodelovanje.

  • Uredništvo

    27. 10. 2024  |  Politika

    »Noben sprejem v Beli hiši ni zastonj«

    "V triintridesetih letih je vabilo prišlo samo nekajkrat in tudi zdajšnji sestanek premiera z ameriškim predsednikom v Ovalni pisarni je sledil dolgemu premoru. Obiski slovenskih predsednikov vlade v Washingtonu so vedno Dogodek."

  • Uredništvo

    27. 10. 2024  |  Družba

    »Človeka niso naredile ne ribe ne mesne jedi, temveč zgodba«

    V članku z naslovom Ob tabornem ognju, ki ga lahko v celoti preberete v posebni številki Mladine IZVOR ČLOVEKA, Verena Lugert piše o tem, da so naši predniki svojo človeškost našli ob ognju. Ob zdravih jedeh – in dobrih zgodbah.

  • Uredništvo

    27. 10. 2024  |  Družba

    »Primer neprilagajanja šolskih jedilnikov otrokom islamske veroizpovedi ni nujno vpliv religije« 

    "Primer neprilagajanja šolskih jedilnikov otrokom islamske veroizpovedi ni nujno vpliv 'religije' ali pa celo Rimskokatoliške cerkve kot take, temveč gre lahko tudi za vpliv določene verzije sekularne in z religijo manj povezane kulturne in politične usmerjenosti dela slovenske družbe. Z drugimi besedami, gre verjetno za neko nepripravljenost mnogih kristjanov kot tudi mnogih neverujočih Slovencev, da bi popolnoma normalizirali integracijo muslimanov v slovenski družbi."

  • Uredništvo

    28. 10. 2024  |  Kultura

    Podelitev nagrad vesna / Kateri filmi so prejeli slovenskega oskarja?

    S podelitvijo nagrad se je v nedeljo zaključil 27. Festival slovenskega filma Portorož, ki je v slabem tednu dni predstavil letošnjo bero slovenskih filmov ter gostil vrsto strokovnih dogodkov in večernih druženj. Kot najboljši celovečerec je slavil film Odrešitev za začetnike režiserke Sonje Prosenc.

  • Uredništvo

    25. 10. 2024  |  Politika

    »Gre za šolski primer slovenske domačijske politike«

    "To, kar se je zgodilo v zvezi z referendumom o JEK 2 — da referendum najprej bo, potem pa, da ga ne bo —, je čisti primer domačijskega vodenja politike. Oziroma domačijske politike. Gre za šolski primer slovenske domačijske politike. Domačijske logike. In političnih zavezništev in nezavezništev."

  • Uredništvo

    25. 10. 2024  |  Družba

    »Težava nastane, ko ti nekaj ne uspe in lahko ne po svoji krivdi pristaneš čisto na dnu«

    "So dežela možnosti, veliko stvari lahko narediš, ampak po drugi strani sem Ameriko občutila kot zelo zaprto državo. Morda ne bi pomislili na to, če jo obiščeš kot turist, vsi so zelo prijazni, zdijo se odprti, vsak te pozdravi na ulici in se veseli, ko pa tam živiš, ugotoviš, da ni popolnoma tako, med sosedi se ne razvijejo pristni odnosi. To sem v ZDA res zelo pogrešala in sem se prav veselila vrnitve v Slovenijo."

  • Uredništvo

    26. 10. 2024  |  Kultura

    O odnosih do družbenih struktur moči

    V Mini Teatru bo, danes ob 20.00 premiera plesne predstave Umetnost preživetja v režiji Inana Svena Du Swamija. Predstava pod drobnogled vzame zgodbo, ki je pod drobnogled vzela drugo zgodbo in nadaljuje tisočletno človeško tradicijo lokaliziranja, rekontekstualiziranja in iskanja novega, morda celo boljšega znotraj že obstoječega.

  • Uredništvo

    24. 10. 2024  |  Politika

    Nova naslovnica Mladine / KDO BO ZMAGAL?

    V petek izide nova Mladina! V 43. letošnji številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 25. oktobra, pišemo o tem, kdo bo zmagal: javno zdravstvo ali zasebni interesi. Za naslovnico so poskrbeli Glas ljudstva in Dedi. 

  • Uredništvo

    24. 10. 2024  |  Politika

    »Janša in strici iz ozadja pa plešejo«

    "Tudi tokrat se je zgodovina ponovila. Visoko plemstvo v stranki je popolnoma odvisno od milosti Sončnega kralja. Zvezdice, ki so začele premočno sijati okrog njega, so vse doživele isto usodo. Ko so se previsoko dvignile, se je vosek na njihovih krilih začel topiti in na koncu so strmoglavile v morje."

  • Uredništvo

    24. 10. 2024  |  Politika

    »V Sloveniji vlada skoraj plebiscitarna podpora uporabi jedrske energije«

    "V Sloveniji vlada skoraj plebiscitarna podpora uporabi jedrske energije. Ne nazadnje živimo v državi, ki ima skoraj polstoletne pozitivne izkušnje z miroljubnim izkoriščanjem jedrske energije v Krškem. Naloga političnega razreda, ki se je poenotil v razumevanju, da bo Slovenija tudi še naslednjega pol stoletja v turbulentnem geopolitičnem kontekstu in zaradi nujnega razogljičenja potrebovala atomsko energijo, je bila, da pripravi zaupanja vreden projekt Jek 2 in ga legitimira z ljudsko voljo."

  • Uredništvo

    24. 10. 2024  |  Kultura

    Tokratni Plaktivat se zavzema za kulturo

    Do 22. novembra so odprte prijave na 17. Plaktivat – mednarodni natečaj, ki vabi k ustvarjanju mestnih plakatov in spodbuja k pozitivnim premikom v družbi. V tokratni seriji natečaja se TAM-TAM inštitut zavzema za kulturo in s tem povezanim zavedanjem o njenih pozitivnih vplivih. Zanimanje za kulturo namreč v zadnjih letih upada, kar se lahko že čez nekaj let odraža v pomanjkanju številnih pozitivnih lastnostih družbe.

  • Uredništvo

    23. 10. 2024  |  Politika

    Največji fiasko političnega razreda v zgodovini Slovenije

    Pri Zavodu Open se strinjajo z nevladnimi organizacijami, ki so  zahtevale politično odgovornost zaradi vodenja procesa odločanja o skupni energetski prihodnosti. "Politični razred je v tem procesu, polnem izključevanja, prikrivanja in poniževanja volivcev, do neprepoznavnosti zmaličil referendum kot temeljni institut neposredne demokracije, hkrati pa pokopal še zadnjo trohico zaupanja ljudi v to, da slovenski odločevalci lahko katerikoli projekt izvedejo transparentno, brez laži in kraje," so zapisali v sporočilu za javnost.

  • Uredništvo

    23. 10. 2024  |  Svet

    Homo sapiens se je po zaslugi orodja vzpel na mesto najdominantnejše vrste

    V članku z naslovom Ostrige za opice, ki ga lahko v celoti preberete v posebni številki Mladine IZVOR ČLOVEKA, Martin Schlak piše o tem, da se je homo sapiens po zaslugi orodja vzpel na mesto najdominantnejše vrste, a tudi opice s kamni ali kosi lesa trejo oreščke in polže. Ali človek zato ne velja več za edinega izumitelja?

  • Uredništvo

    23. 10. 2024  |  Politika

    »Ta strah se je globoko zajedel v nacionalno identiteto«

    "Ta strah se je globoko zajedel v nacionalno identiteto, preprosto smo videli, da znamo biti zelo koruptivni in netransparentni, da znajo lobiji in politika izigrati marsikaj. Če bi mi lahko vsaj v pretežni meri zaupali politikom, ki se zdaj odločajo o tako pomembnem projektu, bi šlo vse lažje. Ker smo obremenjeni z negativnimi izkušnjami in ker se spet dogajajo reči, ki vzbujajo nezaupanje, recimo vse neizpolnjene obljube zadnjih let, državljani težko verjamejo, da bodo reči tekle korektno, četudi je morebiti taka namera politike."

  • Uredništvo

    23. 10. 2024  |  Politika

    »Referendumska kampanja o jedrski energiji ne bi bila nič drugega kot pregrešno drago politično gledališče«

    "Referendumi so orodje neposredne demokracije, način, kako ljudstvo neposredno izvršuje oblast ali sodeluje pri njenem izvrševanju ter sprejema pomembne odločitve o pogojih lastnega življenja v politični skupnosti. Vendar pa obstoj demokratičnih orodij, kot je referendum, sam po sebi še ne zagotavlja demokratičnih procesov ali demokracije kot take."

  • Uredništvo

    23. 10. 2024  |  Kultura

    »Težko je ustreči vsem, treba je pač zavzeti neko svojo držo in jo braniti s čim manj nakladanja«

    V Ljubljani bo med 13. in 24. novembrom potekal 35. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe, ki bo predstavil 91 celovečernih in 3 sklope kratkih filmov. Ponudil bo uveljavljene sekcije, retrospektivo so namenili grško-francoskemu cineastu Costi Gavrasu. V Perspektivah je po besedah programskega direktorja festivala Simona Popka deset filmov iz zelo različnih kulturnih okolij. "Težko je ustreči vsem, treba je pač zavzeti neko svojo držo in jo braniti s čim manj nakladanja," je v intervjuju za MMC RTV Slovenija dejal Popek.

  • Uredništvo

    23. 10. 2024  |  Kultura

    Ko trčita dva svetova

    V Cankarjevem domu v Ljubljani bo, 25. oktobra ob 19.30 premiera predstave Nezaželeni koreografa in režiserja Matjaža Fariča, ki je sestavljena iz dveh delov: plesnega in gledališkega ter temelji na resničnih dogodkih, ko sta na Prekmurskem trgu v Ljubljani trčila dva svetova. Incident med skupino plesalcev sodobnega plesa in skupino brezdomcev se zdi neverjeten, hkrati pa odseva vsakdan, v katerem je konflikt tako močno prisoten, da zaznamuje splošno stanje v družbi.

  • Uredništvo

    21. 10. 2024  |  Svet

    Kje je zibelka človeštva?

    V članku z naslovom Mi, Afričani, ki ga lahko v celoti preberete v posebni številki Mladine IZVOR ČLOVEKA, Frank Patalong piše o tem, kje je zibelka človeštva? Zahodnim učenjakom je bilo dolgo jasno: v Evropi. Danes vemo, da ni tako.

  • Uredništvo

    21. 10. 2024  |  Družba

    Bomo v ZDA v vsakem primeru priča nemirom in porastu nasilja? 

    "Menim, da bomo v ZDA v vsakem primeru – če zmaga Kamala Harris ali če zmaga Donald Trump – priča nemirom in morda porastu nasilja. Prvič, Trump in republikanski zanikovalci volitev že pripravljajo teren za izpodbijanje zmage Kamale Harris, zlasti če bo ta tesna. V veliko ključnih nihajočih zveznih državah je v volilnih komisijah in drugih organizacijah veliko zanikovalcev volitev in mnogi so že dejali, da ne bodo potrdili njene zmage. Zato izid tako kot leta 2020 še ne bo znan na dan volitev in niti dan po njih, saj bo - če bodo glasovi prešteti ali ne, če bo izid potrjen ali ne - v primeru zmage Kamale Harris verjetno izpodbijan. Zamuda iz kateregakoli razloga povečuje možnost širjenja dezinformacij in teorij zarote. In predstavljajte si, Kamala Harris bo tako v primeru svoje kot Trumpove zmage kot aktualna podpredsednica odigrala vlogo, ki jo je 6. januarja 2021 odigral Mike Pence. Kar pomeni, da bo, če bo zmagala, kar sama razglasila svojo zmago."

  • Uredništvo

    21. 10. 2024  |  Kultura

    »To bralcev ne bi smelo zanimati«

    "Ne, niti najmanjšega zanimanja 'zase' nimam. Ne verjamem v idejo 'sebe'. To, kar je v življenju zanimivo – vsaj v mojem življenju – je delo, je to, kar človek počne. In jaz trenutno pišem knjige. Pri knjigah gre za vprašanje sloga, za ideje, ki niso eksplicitno izražene, a jih lahko bralci vseeno začutijo iz tega, kako so stavki oblikovani. Po mojem ni 'zgodba' knjige niti malo pomembna. Prav tako ni pomembno, ali je ali pa ni povezana z osebnim življenjem avtorja. Jasno, da sem uporabila svoje življenje, ker je bila to tema, ki sem jo imela pri roki. To bralcev ne bi smelo zanimati. Edino, kar šteje, je to, kar je v knjigi, ne pa tisto, kar je zunaj nje. Če se jim zdi, da je v tej knjigi nekaj živega, nekaj, kar jih nagovarja, kar jih pripravi do razmisleka ali do čustev … No, to pa je zanimivo. Seveda sem jaz tista, ki je to strukturo zanje postavila, ampak to je pa tudi vse." 

  • Uredništvo

    20. 10. 2024  |  Politika

    »To vrenje in brbotanje na desni strani, to je prava stvar«

    "To vrenje in brbotanje na desni strani, to je prava stvar. V NSi-ju podpiramo vse nove projekte, ki nastajajo na desni sredini. Zagotovo lahko s skupnimi prizadevanji pripeljejo tudi do drugačnih in boljših rezultatov, zato izrekam iskreno dobrodošlico vsem tistim, ki danes gradijo nove stranke na programski desni sredini. Ključno pa se mi zdi in tukaj dajem vabilo, da našo energijo usmerimo v povezovanje razdrobljenih sil na desni sredini. To je edina razlika od preteklih let, če se bomo znali osredotočiti na bistvo in ne bomo malenkostni, potem lahko iz teh razdrobljenih sil na desni oblikujemo močno politično silo, ki bo skupaj z SDS-om lahko v prihodnjih letih oblikovala novo vlado."

  • Uredništvo

    20. 10. 2024  |  Kultura

    »Še nikoli v zgodovini človeštva nismo bili po eni strani tako zelo povezani, po drugi pa tako zelo sami«

    "Nikoli nisem bil privrženec apokaliptičnih vizij sveta, vendar mi postaja vse bolj jasno, da je vrag odnesel šalo. In da v zvezi s tem ne naredimo ničesar. Ta vseprisotna pasivnost me resno skrbi. Ne pasivnost v delovanju, saj smo pri tem še kako aktivni. Da bi si zagotovili osnovno preživetje, nam nič drugega niti ne preostane. Vendar se v nenehnem boju za ohranjanje kolikor toliko zadovoljivega življenjskega standarda utapljamo v drugi obliki pasivnosti, ki od znotraj uničuje temelj naše človeškosti – empatijo. Brez sočutja in vseh konsekvenc, ki iz njega izhajajo, prenehamo biti ljudje. In prenehamo biti družba. Še nikoli v zgodovini človeštva nismo bili po eni strani tako zelo povezani, po drugi pa tako zelo sami. "

  • Uredništvo

    20. 10. 2024  |  Svet

    Človek iz ledu je bil temnopolt

    V članku z naslovom Ötzi je izviral iz Anatolije, ki ga lahko v celoti preberete v posebni številki Mladine IZVOR ČLOVEKA, Guido Kleinhubbert piše o tem, da Ötzija ter druge zgodnje ljudi največkrat upodabljajo z bledo poltjo. Narobe, pravijo raziskovalci: človek iz ledu je bil temnopolt, izviral je z Bližnjega vzhoda in je bil nagnjen k plešavosti.

  • Uredništvo

    21. 10. 2024  |  Kultura

    Slovenski filmi v Portorožu

    Med 22. in 27. oktobrom 2024 bo v Portorožu potekal 27. Festival slovenskega filma Portorož. Gre za pregled nove slovenske avdiovizualne produkcije, ki se zaključi s podelitvijo nagrad za najvidnejše dosežke in najbolj izstopajoče ustvarjalce. V letošnji tekmovalni program se je uvrstilo 72 filmov, ki se bodo potegovali za nagrade vesna, še 27 filmov pa bodo prikazali v okviru preglednega programa.