Uredništvo
-
18. 9. 2024 | Politika
»Demokracija ne more delovati v družbi, v kateri je ljudi strah tega, kako bodo živeli jutri«
"Demokracija ne more delovati v družbi, v kateri je ljudi strah tega, kako bodo živeli jutri in strah za bodočnost njihovih otrok. Strah, jeza in sovraštvo so gonilna sila nedemokratičnih in avtoritarnih političnih alternativ. Slabše, kot nam gre, bolj, kot so ljudje prestrašeni in jezni, bolj bodo odprti za politiko, ki temelji na sovraštvu, delitvah in priseganju na avtoritarne voditelje. Brez upanja ni demokracije, a upanja se ne da ustvariti s prazno retoriko in političnimi floskulami. Ljudje za vero v boljši jutri potrebujejo merljive in prepričljive dokaze za to, da bodo imeli zaposlitev, da bodo njihovi otroci deležni kvalitetne izobrazbe, da bodo imeli ustrezno zdravstveno oskrbo, da jih družba ne bo pustila na cedilu. Demokracija potrebuje upanje na boljšo prihodnost, ne le za nekatere, ampak za družbo kot celoto, to upanje pa lahko povrne zgolj krepitev socialne države. V Sloveniji nas k temu ne zavezuje le skrb za prihodnost demokracije, ampak tudi 2. člen slovenske ustave."
-
17. 9. 2024 | Svet
»Ukrajini jedrskih bomb ne bo posodil nihče«
"Ukrajini jedrskih bomb ne bo posodil nihče. Njenih ji ne bodo vrnili. Edino, kar ji omogoča kolikor toliko aktiven položaj v konvencionalni vojni, je ustrezna konvencionalna oborožitev. Fronto lahko stabilizira samo s preselitvijo vojne iz zraka na ozemlja Ruske federacije. Rakete dolgega dosega bi ukrajinski vojski omogočile razbitje ruskih enot, preden se premaknejo na ozemlje Ukrajine. Nekakšno ravnotežje konvencionalnih sil bi se vzpostavilo. Brez tega bo Ukrajina poražena v vojni z Rusijo. To bo v zadrego spravilo Evropsko unijo, ki bo izpadla politično razdrobljena, ekonomsko šibka in vojaško nesposobna. O razmerah z Rusko federacijo se bo potem enakopravno lahko pogajala samo Francija, edina članica EU, ki ima jedrsko oborožitev. Zastonj to ne bo. Vsaj angleščino kot pogovorni jezik bo treba v Evropi zamenjati s francoščino. S Francozi se nihče ne bo pogajal v angleščini."
-
17. 9. 2024 | Kultura
Glavni vzrok, da se je v Nemčiji okrepil nacionalsocializem
Na Velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL) bo 19. septembra ob 20. uri premiera drame Ödöna von Horvátha Kazimir in Karolina v prevodu Boruta Trekmana, ki je nastala v avtorski priredbi Nine Rajić Kranjac in Tiborja Hrsa Pandurja. Na Reki rojeni avstrijsko-madžarski pisatelj in dramatik Ödön von Horváth (1901–1938) je dramo Kazimir in Karolina napisal leta 1932, samo leto dni pred Hitlerjevim prihodom na oblast.
-
17. 9. 2024 | Kultura
Podoba kipa, ki se pojavi na posebni strani napovedanega albuma ikonične britanske skupine The Cure Songs From The Lost World, je delo pokojnega slovenskega kiparja Janeza Pirnata, ki je zadnja leta svojega življenja preživel na hrvaškem otoku Brač. Frontman omenjene zasedbe Robert Smith je bil med drugim tudi pokrovitelj Dnevov Janeza Pirnata.
-
16. 9. 2024 | Politika
»Največje tveganje je ostati brez elektrike«
"Največje tveganje je ostati brez elektrike. V primeru gradnje JEK 2 poznamo vsaj okvirne finančne podatke in ceno energije, ki bi jo JEK 2 generiral. Pri uvozu energije ne vemo praktično ničesar. Dnevnih cen ne poznamo niti za mesec dni vnaprej, kaj šele za trideset let vnaprej. Torej nam domači energetski projekti omogočajo največjo predvidljivost. Predvidljivost cen pa je pomembna tako za gospodarstvo kot za gospodinjstva. Domače vire imamo torej pod nadzorom in poznamo njihova tveganja, medtem ko tržnih tveganj ne moremo nadzorovati. JEK 2 bo v bistvu mehanizem, ki ga bo imela v rokah država, da bo lahko zagotavljala vsem dostopno električno energijo. To bo edina prava skupnostna elektrarna v Sloveniji. Do nje bodo imeli dostop vsi prebivalci, medtem ko si posameznih fotovoltaik na strehah ne morejo vsi privoščiti."
-
16. 9. 2024 | Kultura
Zlatko / »Ne morejo te imeti vsi radi. Jezusa niso imeli vsi radi.«
"Glede na to, koliko sovražnega govora in kritik doživljam, znam to kar lepo prenašati. Moj najlepši odgovor na vse to je moje novo delo. To je tisto, kar sem se naučil pri vsem tem. So ljudje, ki so komaj čakali, da mi lahko kaj očitajo. Komaj sem čakal, da jim dam kost za glodanje, da se razkrijejo."
-
15. 9. 2024 | Kultura
»Mlajšim generacijam bomo morali znova približati osebne zgodbe ljudi«
"Veliko razmišljam o konceptu spomina, sploh kolektivnega pomnjenja. Kultura spominjanja je nujna, če želimo preživeti naslednjih sto let. Imamo učbenike, statistike, številke, pri čemer pozabljamo, da ljudem v spominu v resnici ostanejo zgodbe. Ko se pogovarjam s prijatelji ali družinskimi člani, ugotavljam, da se nihče ene stvari ne spominja popolnoma enako. Vsak ima o njej svojo zgodbo. Ne spominjamo se dejstev, samo naracije, ki je zgrajena okoli teh dejstev. Tako delujejo naši možgani. Na tak način se tudi učimo, ko si pripovedujemo zgodbe. Zato so slednje najpomembnejša in najbolj briljantna stvar."
-
11. 9. 2024 | Politika
Naslovnica nove Mladine / KORUPCIJA PAMETI
V petek izide nova Mladina! V 37. letošnji številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 13. september, pišemo o korupciji pameti. Preberite, zakaj ne dovolimo, da bi o naši prihodnosti odločali tehnokrati. Ilustracijo na naslovnici je ustvaril nagrajenec Prešernovega sklada in Mladinin hišni karikaturist Tomaž Lavrič.
-
12. 9. 2024 | Politika
Kreativni direktor Mladine prejel ugledno nagrado v Sarajevu
V sklopu 6. Sarajevo Festa so podelili tudi nagrade za kritično besedo na področju novinarstva. Žirija, ki so jo sestavljali Ognjenka Finci, Haris Pašović in Dino Mustafić, je soglasno odločila, da nagrado Zdravka Grebe prejmeta novinarja Arijana Saračević in Robert Botteri. Slednji je kreativni direktor Mladine in njen nekdanji odgovorni urednik. O Botteriju je njegov novinarski kolega in aktualni urednik Mladine Grega Repovž zapisal sledeče: »Demokratizacija bi se zgodila brez mnogih ljudi, ki danes nosijo razne medalje, a brez radikalnega Roberta Botterija se to ne bi zgodilo.«
-
11. 9. 2024 | Politika
»Ugled Slovenije ostaja še naprej visok«
"Postopkov, ki še potekajo, ne želim komentirati, tudi tokrat ne bom komentiral postopka imenovanja komisarja. Zdaj čaka na obravnavo v parlamentu, ko bo kaj več znanega, ga bom tudi komentiral, prej pa ne. Vsakič znova me fascinira, preseneča, kako se opozicija trudi s proceduralnimi zapleti, tudi tiste odločitve, na katere nima popolnoma nobenega vpliva – in v primeru komisarja nima nobenega vpliva – zavlačevati samo zaradi zavlačevanja, samo da ovira delo. V tem primeru je dobra novica, da sem o tem govoril tudi s predsednico Evropske komisije in postopki v Evropi zaradi tega ne bodo trpeli. Predvsem pa ugled Slovenije ostaja kljub vsem tem manevrom opozicije še naprej visok."
-
12. 9. 2024 | Kultura
Kako se družbene norme prepletajo z idejo materinstva?
V Gledališču Glej bo, 13. septembra ob 20. uri premiera predstave KRIK: MAMA mladega slovenskega ustvarjalnega kolektiva REAKTOR v režiji Katje Markič, ki se poglablja v fiziološke vidike dedovanja travme in raziskuje, kako se družbene norme prepletajo z idejo materinstva.
-
10. 9. 2024 | Politika
V goste ne vabiš nekoga, ki zanika mednarodno pravo
"Na katerem desničarskem zelniku je torej zrasla ideja, da je treba na forum povabiti nekdanjo izraelsko zunanjo ministrico Cipi Livni, bi bilo morda zanimivo izvedeti, a to v ničemer ne spremeni dejstva, da je šlo za skrb vzbujajočo neumnost. Za »dialog različnih mnenj«, s katerim je ministrica Fajon upravičevala povabilo, bi lahko povabili veliko Judov, ki nimajo umazanih rok, ki vedo, da Izraelu vlada popolni norec, čigar žrtve so tudi oni, in jim je popolnoma jasno, da gre za genocid Palestincev, kršenje temeljnih človekovih pravic in humanitarno katastrofo. To bi bil zanimiv dialog. Tako pa je morala zadevo pojasniti predsednica države Nataša Pirc Musar: V goste ne vabiš nekoga, ki zanika mednarodno pravo."
-
10. 9. 2024 | Družba
Kadrovska podhranjenost slovenskih šol
"O kadrovski podhranjenosti slovenskih šol se čivka in kraka na vsakem vogalu, a bolj na počez in od daleč. Od blizu je povsem sprejemljivo, da matematiko na gimnaziji poučuje marsikak pasant; če se na razpis za dlje odsotno matematičarko ne javi nihče, jo v istem oddelku nadomešča več kolegov, kdor pač kako uro utegne; v neki gimnaziji celo poslušata matematiko po dva oddelka hkrati. Od blizu je tako, da je usposobljen kader težko privabiti in obdržati. Kadrovska merila za poučevanje matematike postajajo vedno ohlapnejša. Zadnji čas je, da se predmet preimenuje. Matematika naj napreduje v paramatematiko, ki jo bo lahko poučeval celo parapsiholog. Z razliko od olimpijcev, paraolimpijcev in dosedanjih maturantov bodo vsi naši šolarji odlični in vsi prvi. Njihova samopodoba bo rešena, starši in ravnatelji potešeni, šole pa bodo zaradi vrhunsko usposobljenega kadra pokale po šivih vse do bližnjega konca svojih dni."
-
10. 9. 2024 | Politika
»V politiki velik del ostane v ozadju«
"Lahko bi rekli, da je bila hitra odločitev za Vesela, ki se je zgodila pred meseci, res nekoliko prenagljena in da se je preslišalo opozorila von der Leynove, ki je, še preden je bila kandidatka za predsednico komisije, govorila, da naj bi bila komisija v naslednji sestavi spolno uravnotežena. Tega takrat ni nihče zares upošteval. Kaj se je v resnici zgodilo, ali je to res ključen argument za zamenjavo kandidata, ne vemo natančno. V politiki je tako kot z ledenimi gorami. Samo desetino tistega, kar vidimo, o čemer razpravljamo, mediji sežete nekoliko globlje, je znanega. V resnici velik del ostane v ozadju."
-
9. 9. 2024 | Svet
Kakšna je zunanja politika Kamale Harris?
"Z bližanjem predsedniških volitev 5. novembra postaja potencial Kamale Harris za usmerjanje globalnih zadev v prihodnjih štirih do osmih letih vse večji. Čeprav je pogosto usklajena z Bidnom, njen edinstveni pogled na svet obljublja razpoznavno vodenje na mednarodnem prizorišču. Medtem ko krmarimo po vse bolj zapleteni svetovni pokrajini, razumevanje, kako bi se lahko zunanja politika ZDA spremenila pod administracijo Kamale Harris, ni samo pomembno, temveč nujno."
-
8. 9. 2024 | Politika
Slaba slika o trdnosti stališč slovenske zunanje politike
"Pobud oziroma zahtev za umik vabila Cipi Livni na letošnji Blejski strateški forum organizatorji niso upoštevali, prezrli so tudi opozorilo, da operacija Uliti svinec velja za »znanilko vse bolj genocidne narave izraelske politike«. Časa za analizo, kaj je od Izraelkinega nastopa na Bledu kdo pridobil in kdo kaj izgubil, je dovolj. Začetni premislek pa daje slabo sliko o trdnosti stališč slovenske zunanje politike."
-
4. 9. 2024 | Politika
Naslovnica nove Mladine / VOJNA IN MIR
V petek izide nova Mladina! V 36. letošnji številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 6. septembra, se sprašujemo, kako smo se znašli na robu konca sveta. Za fotografijo na naslovnici je poskrbel Borut Krajnc, za oblikovanje pa Dedi.
-
5. 9. 2024 | Politika
RTV / »Brez zaposlenih ne bo šlo«
"Če me niso podprli zaposleni, ki so v Svetu RTV Slovenija, to ne pomeni, da me zaposleni v hiši ne podpirajo. Rečem lahko, da toliko spodbudnih besed, stiskov rok, e-pošte in SMS-ov, kot sem jih prejela, še preden sem postala predsednica uprave, še nisem prejela, pa tudi z usmeritvami pogumno itd. Ampak vem, da je treba pridobiti podporo zaposlenih. S tem namenom sem že začela s kolegom iz te hiše pripravljati motivacijski načrt, kako spodbuditi zaposlene, da bodo sodelovali pri spremembah – ker brez zaposlenih ne bo šlo."
-
4. 9. 2024 | Svet
"Izvolitev Trumpa ne bi pomenila nič dobrega za demokracijo. Njegovi avtoritarni nastavki so tako jasni kot njegova samovšečnost in obsedenost z 'največjim', 'najdaljšim0 in 'najboljšim'. A tudi neizvolitev je v resnici nevarna. Trump pravzaprav že ves čas pripravlja svoje goreče podpornike na možnost poraza, ki pa ga vnaprej interpretira kot ukradeno zmago. Ponovitev šestega januarja zato ni izključena. Po drugi strani bi bila izvolitev Kamale Harris v marsičem sicer prelomna, gotovo pa ne bi pomenila preloma z obstoječimi politikami. A v svetu, v katerem radikalni populisti vse bolj organizirano in uspešno dihajo demokraciji za ovratnik, bi bila njena zmaga trenutno vendarle najboljši možni konec tega hollywoodskega političnega trilerja. Vsaj za osnovne postulate demokracije."
-
4. 9. 2024 | Svet
»Prizadevanja za rešitev dveh držav so hinavska«
"Bistvo je v tem, da se mora mednarodna skupnost v okviru prizadevanj za rešitev dveh držav jasno zavzeti za konec izraelske zasedbe vseh zasedenih ozemelj, umik vseh nezakonitih naseljencev z zasedenega območja in priznanje Palestine, kot je to storila Slovenija. Sicer so prizadevanja za rešitev dveh držav hinavska, saj tako Izrael pridobiva čas za gradnjo naselij in tepta zadnje upe za rešitev dveh držav."
-
4. 9. 2024 | Družba
FOTOGALERIJA / Svoboda Palestini!
V torek je v Ljubljani potekal shod v podporo Palestini. Protestnice in protestniki so opozorili, da je v 325 dneh nenehnega bombardiranja Gaze in genocida nad Palestinci Izrael ubil več kot 40.000 Palestincev. Skoraj polovica ubitih je otrok, Slovenija pa je po mnenju protestnikov svojo sokrivdo pri genocidu pokazala s tem, da je na Blejski strateški forum (BSF) povabila nekdanjo izraelsko zunanjo ministrico Cipi Livni.
-
3. 9. 2024 | Politika
Koga je Zahod ogrozil s to potezo?
"Zahodne zaveznice so si s to potezo sicer pripele kratkoročno humanitarno zmago, a dolgoročno so tako lastne državljane, živeče v Rusiji, kot tudi vse tiste ruske posameznike, ki so kritični do režima, naredili še bolj ranljive. Sedaj, ko je Kremelj videl, da sistem trgovanja v praksi deluje, so lahko tarče številni. Paralelno se namreč v Rusiji zaostruje kazenska zakonodaja, pri čemer postajajo sodišča povsem nepotreben privesek izvršni oblasti, da so lahko že mikro nakazila humanitarnim organizacijam za podporo žrtvam vojne v Ukrajini interpretirana kot veleizdaja s posledičnimi večdesetletnimi zapornimi kaznimi. Da o dvojnih državljanih in tujih novinarjih sploh ne govorimo: ti bodo na vrhu seznama ruskega režima pri nabiranju novega "sklada" zapornikov za vse morebitne izmenjave."
-
3. 9. 2024 | Družba
"Pogosto govorimo o pravicah in dolžnostih, a vprašati se moramo, kaj je zares pomembno. Pravice so pač pred dolžnostmi. Otrok ne more hoditi v šolo, če mu ne zagotovimo primernih razmer za življenje."
-
3. 9. 2024 | Družba
»Samo zaposleni Romi so boljša garancija za boljšo prihodnost«
"Prihajam iz okolja, ki je primer najboljše prakse – ne samo v slovenskem, ampak tudi v evropskem prostoru. Kaj se je zgodilo drugače, kot bi se moralo zgoditi tam, kjer ljudje še danes nimajo dostopa do pitne vode? Lokalna skupnost. Najprej je iz svojih pristojnosti vcepila norme družbenega sistema romski skupnosti, romska skupnost pa to v nadaljevanju razume kot pravila in postopek, kako se vključevati v širšo družbo. Leta 1962 je bil že postavljen vrtec, v tem vrtcu se je razvila generacija, ki je začela drugače razmišljati, ki ima drugačna pričakovanja. Paralelno se je zgodila vsa potrebna infrastruktura, da smo Romi lahko funkcionirali. Danes smo v romskem naselju Pušča izobraženi, zaposleni davkoplačevalci. Ko to troje združiš, vzpostaviš sobivanje."
-
2. 9. 2024 | Politika
Žbogar / »Lahko smo idealisti, nismo pa naivni«
"Lahko smo idealisti, nismo pa naivni in seveda ne pričakujemo, da se bodo države po našem glavnem dogodku naenkrat streznile in bomo vsi začeli sodelovati. A vendarle mislim, da lahko odkrit pogovor med članicami pomaga k počasni streznitvi ali vsaj, da začnemo članice iskati skupne točke, kje smo lahko učinkoviti kot varnostni svet. Razprava Voditeljstvo za mir se tudi vklaplja v vrh za prihodnost, na katerem se bo OZN sama spraševala o svoji bodoči vlogi. Zadnje čase opažamo, da OZN tudi pri miru in varnosti odrivajo stran, da se vedno več konfliktov poskuša reševati bilateralno in se varnostni svet uporablja samo kot pečat, ki naknadno potrdi določene rešitve."
-
2. 9. 2024 | Družba
»Težko vzgajamo otroke, če nas starši ves čas preverjajo, popravljajo in iščejo napake«
"Zdi se mi, da serviserju bele tehnike ljudje bolj zaupajo kot učitelju ali pa zdravniku. Res se mi zdi narobe, da toliko energije zapravimo za to, da se dokazujemo, da smo strokovnjaki. Preveč se vmešava v naše delo, mi pa izgubljamo energijo, da pojasnjujemo vsako stvar, zakaj smo se tako odločili, zakaj imamo tak sistem ... Namesto da bi se ukvarjali s tistim, s čimer bi se morali. Težko vzgajamo otroke, če nam starši ves čas kontrirajo, nas preverjajo, popravljajo in iščejo napake."
-
2. 9. 2024 | Družba
»Najenostavneje je kaznovati otroke«
"Ko je pred leti predsednik Drnovšek poskušal reševati romsko družino, sem zapisal, da so ga vaščani, ne romski, ampak tako imenovani civili, nagnali kot zadnjega cigana. Glede na odnos do njega seveda pisano z malo."
-
2. 9. 2024 | Družba
»Malo pivo je bolj ekološko sporno«
»Upava si na glas spregovoriti o tem, da je malo pivo neracionalno, ker več stane na enoto popitega in je to bolj ekološko sporno. In da si pravi dec, če pride žejen v lokal, naroči veliko pivo.«
-
1. 9. 2024 | Družba
»Otroci zmorejo precej več, kot si mislimo«
"Otroci zmorejo precej več, kot si mislimo, toda naša družba je premalo samozavestna, da bi jim dopustili, da se kdaj slabo počutijo ali jokajo zato, ker niso dosegli tistega, kar smo od njih pričakovali starši ali učitelji. Otroke danes preveč crkljamo, a tukaj ne govorim o ljubezni do otrok. Otroke moramo imeti absolutno radi, a ker jim ponujamo preveč ugodja, številni otroci danes ne morejo doživeti svojih uspehov."
-
1. 9. 2024 | Družba
»Najbolje se počutim, če sem zaprt, ker takrat se tudi največ naučim«
"Moj oče je tri leta preživel v Dachauu in je bil drugačen od tistih, ki niso imeli izkušnje s taboriščem smrti. Sumim samega sebe, da namenoma iščem podobne situacije, v katerih se je znašel moj oče pri 18 letih. Absolutno mi ne 'pašejo' ugodje, udobje in prestiž. Vsega tega ne prenesem. Najbolje se počutim, če sem zaprt, ker takrat se tudi največ naučim. V zaporu začnem meditirati, česar sicer pri vseh motilcih iz okolja ne morem početi. V zaporih srečaš najbolj žlahtne ljudi, ki imajo največ povedati in ki komaj čakajo, da ti potožijo, zakaj so zaprti. Seveda so vmes tudi kriminalci, ampak v glavnem srečaš take, ki jih določena kultura ne mara, ki se jih boji, ki se jih hoče rešiti, no, in jih zaprejo."
