Uredništvo

• Uredništvo

  3. 7. 2024  |  Politika

  Naslovnica nove Mladine / STE ME POGREŠALI?

  

  V petek izide nova Mladina! V 27. letošnji številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 5. julija, opozarjamo, da se je vrnil evropski fašizem in se sprašujemo, zakaj ga ni nihče ustavil. Več o tem v naslovni temi, ki jo je napisal Marcel Štefančič, jr. Slednji v članku izpostavlja, da je fašizem postal sprejemljiv in dobil drugo priložnost, Evropska unija (EU) pa nima nobenih težav s fašističnimi vladami – le neoliberalizem morajo sprejeti. Naslovnico je ustvaril Ivian Kan Mujezinović.

• Uredništvo

  8. 7. 2024  |  Družba

  »Na poplave in požare smo zelo dobro pripravljeni, skrbi pa me potres«

  

  Srečko Šestan je človek, ki si ga na TV-zaslonih ne želimo prepogosto videvati: je namreč dolgoletni poveljnik civilne zaščite, ki navadno javno nastopi ob najhujših katastrofah. Kljub temu je ob takšnih izrednih dogodkih tudi žarek upanja. Je namreč utelešenje množice več kot 170 tisoč dobro organiziranih prostovoljcev, ki znajo zagotoviti prvo pomoč pri največjih naravnih nesrečah. Po izobrazbi je inženir lesarstva, na področju zaščite in reševanja deluje že od leta 1996, od leta 2012 pa je poveljnik civilne zaščite. Na tem mestu se je izkazal za vodstveno avtoriteto, to pa je pri usklajevanju toliko ljudi prvi pogoj za skupno akcijo.

• Uredništvo

  3. 7. 2024  |  Družba

  »Poseganje v druge vrste z odstrelom je zame tako skrajno kot fašizem«

  

  "Moje delo pomeni aktivno zavzemanje za ohranjanje in varovanje narave ter živalskih vrst," pravi naravovarstvenica, zaposlena pri Svetovni organizaciji za varstvo narave (WWF), kjer sodeluje pri projektih varstva narave in ogroženih vrst. V preteklosti je svoje poslanstvo opravljala v več afriških narodnih parkih, po vrnitvi domov pa delo opravlja na Balkanu, poklicno in v prostem času tudi prostovoljno in pro bono. Ko se v Sloveniji pojavi kako vprašanje o varstvu konkretnih divjih živali ali pa celotnih populacij, najprej zazvoni njen telefon. Brez njenega angažmaja bi slovenska populacija medvedov, sicer strogo varovane živalske vrste, ki pa jo po slovenskih gozdovih zadnja leta spet na veliko lovijo, bila res prepuščena sama sebi.

• Uredništvo

  3. 7. 2024  |  Politika

  »Janša lahko gre samo v smeri še večje nacifašizacije«

  

  "Ljubitelji 'uravnoteženosti' se pritožujejo, da pri nas ni prave konservativne stranke: upravičeno, saj je bilo v slovenski politični zgodovini kar nekaj nastavkov takšnih strank, ki so imele ideologijo, tekste in mislece. Po tridesetletnem uničevanju vsega in vsakogar, ki bi lahko ogrozil Janšo, ni v SDS niti ene osebe, ki bi imela moč in pogum kar koli spremeniti. Janša lahko gre samo v smeri še večje nacifašizacije. Ni daleč čas, ko bo država morala postaviti vprašanje skladnosti delovanja te stranke s parlamentarno demokracijo."

• Uredništvo

  3. 7. 2024  |  Družba

  »Povezave med politiko in nogometom so tesne, čeprav bi jih vsi najraje skrili pod preprogo«

  

  "Povezave med politiko in nogometom so tesne, čeprav bi jih vsi najraje skrili pod preprogo. Že davno to ni le šport, ampak velik posel in močno geopolitično orodje. To je bil že od samega začetka. Ko so v Urugvaju leta 1930 organizirali prvo svetovno prvenstvo, je Montevideo izkoristil zmago, da bi utrdil svoj šibak mednarodni položaj."

• Uredništvo

  3. 7. 2024  |  Politika

  »Ni bila moja želja sedeti na stolu, na katerem sedim danes – to lahko potrdi tudi Robert Golob«

  

  Urška Klakočar Zupančič, nekdanja sodnica, ki je v času prejšnje, Janševe vlade, Janeza Janšo označila za velikega diktatorja – in zato doživela politični pogrom –, danes prva predsednica Državnega zbora v zgodovini, je najmanj nekonvencionalna političarka. Vrti se po rdeči preprogi, kdaj okrega kakšnega poslanca, rada tudi zapoje. Ne boji se pokazati čustev, nosi jih na dlani. Kar gre kdaj komu, upravičeno ali ne, lahko v nos. A zase pravi, da je, če nič drugega, tudi kot političarka ostala zvesta sama sebi.

• Uredništvo

  3. 7. 2024  |  Politika

  »S predsednico ne potujem veliko po svetu, letos sem bil le na eni od njenih osmih poti«

  

  Aleš Musar (1965) je vlogo soproga predsednice republike vzel z vso odgovornostjo. Ni tedna, ko ne bi sodeloval pri kakšnem dogodku. Čeprav je kemik po izobrazbi, ga zanima predvsem umetnost, arhitektura, in tudi drugi domači dosežki. Uradno je pri predsednici pristojen za promocijo slovenske kulturne dediščine. Pri tem je res s srcem, ko smo ga obiskali v predsedniški palači, nam je opisal ter razkazal umetnine in druge artefakte iz slovenske zgodovine, za katere skrbi. Lahko mu sicer očitamo, da si vse to lahko privošči, saj je kot bivši menedžer skladov s tveganimi naložbami postal milijonar. Ampak z milijonarji je tudi tako: so takšni, ki imajo svoje bogastvo le zase, nekje v Švici, in takšni, ki poskušajo nekaj od tega družbi vrniti. Slednjim je pol oproščeno.

• Uredništvo

  3. 7. 2024  |  Svet

  »Na preizkušnji je več kot ena država, gre za povojni globalni red«

  

  "Lahko da zveni dramatično, a zmaga lepenovskega desničarskega populizma na pogon nacionalizma, tudi ksenofobije, zadnja leta kozmetično zavitega v prozorni celofan manjše radikalnosti, je znamenje tektonskih sprememb v francoskem in evropskem političnem mindsetu, ustroju in temeljnih vrednotah. Na preizkušnji je več kot ena država, gre za povojni globalni red, ki je na zahodu temeljil na liberalni demokraciji in pridobitvah razsvetljenstva. Ta pred našimi očmi pospešeno izginja. Sploh če v (geo)politične enačbe dodamo še vse bolj verjetno vrnitev Donalda Trumpa v Belo hišo, kajti Joe Biden je na prvem soočenju pogorel."

• Uredništvo

  3. 7. 2024  |  Politika

  »Kadar se v Sloveniji volitev udeleži manj kot polovica volilnih upravičencev, težko govorimo o zmagi demokracije«

  

  "Kadar se v Sloveniji volitev udeleži manj kot polovica volilnih upravičencev, težko govorimo o prazniku in zmagi demokracije. Res je, da je odločitev o udeležbi na volitvah svobodna in da tudi s svojo neudeležbo izražamo svoja stališča, vendar je takšno odločitev težko zanesljivo interpretirati. Lahko pomeni, da nam za demokracijo, volitve in glasovanje enostavno ni mar. Lahko pomeni, da smo se vdali v usodo, ker smo prepričani, da s svojo udeležbo ne moremo ničesar spremeniti. Naša neudeležba ali neveljavna glasovnica je lahko izraz protesta in nezaupanja obstoječi politiki – na levi, desni in na sredini. Vsekakor je manj kot polovična udeležba na volitvah razlog za skrb vseh, ki nam je mar za demokracijo ter jo želimo (o)krepiti in izboljšati. Večina politikov o tem ne razmišlja. Zanimajo jih le glasovi tistih, ki na volišča pridejo in odločajo o njihovih stolčkih. Če presodijo, da tisti, ki se volitev ne udeležujejo, ne bi glasovali zanje, so zadovoljni, če jih ni na volišča."

• Uredništvo

  1. 7. 2024  |  Družba

  »Če plačuješ več kot 40 odstotkov svojega dohodka za najemnino in stroške, živiš v stanovanjski revščini«

  

  "Nobena politična opcija doslej ni bila dovolj pogumna, da bi davek na nepremičnine uvedla, pa ne samo zaradi neodobravanja ljudi, ampak zaradi njegovega neugajanja tistim, ki imajo moč in interes. Poslabšal bi namreč – v davčnem smislu – predvsem položaj tistih, ki izkoriščajo stanje na trgu, zato da lahkotno plemenitijo svoj kapital. Glede na to, kako naj bi ga na ministrstvu za finance zastavili in koliko naj bi iztržili, pa nisem prepričana, da bi dejansko imel takšen učinek, kot bi si ga želeli v smislu odvračanja od investicijskih nakupov. Kljub temu pa bi šlo za pomemben ukrep tudi zato, ker lastništvo nepremičnin postaja eden ključnih dejavnikov za povečevanje družbene neenakosti."

• Uredništvo

  28. 6. 2024  |  Družba

  Intervjuji 2024 / Posebna poletna številka Mladine

  

  Izšla je posebna poletna številka Mladine INTERVJU 2024, v kateri tudi letos ponujamo zanimiv nabor izstopajočih osebnosti iz sveta politike, gospodarstva, družbe in kulture.

• Uredništvo

  1. 7. 2024  |  Politika

  »Prodor skrajne desnice na oblast v Franciji je nevaren za vso Evropo«

  

  "Za Francijo in Evropo pravzaprav ni več posebej pomembno, kakšna bo usoda še pred kratkim priljubljenega politika Emmanuela Macrona), ki je v nekaj letih preplaval z leve sredine do skrajne meje, ki je odpirala pot Le Penovi in njeni fronti. Tak prodor, kakor se obeta v Franciji, je vsekakor nevaren za vso Unijo."

• Uredništvo

  30. 6. 2024  |  Svet

  »Vojna v Ukrajini se razlikuje od vojne v nekdanji Jugoslaviji«

  

  "Vojna v Ukrajini se razlikuje od vojne v nekdanji Jugoslaviji. Koncept Slobodana Miloševića je bil življenje Srbov v eni državi, zato si je želel osvojiti dele Hrvaške in Bosne, kjer so živeli Srbi, pri čemer so bili zanj Srbi Srbi, Hrvati pa Hrvati. Koncept ruskega predsednika Vladimirja Putina je zasnovan na dveh idejah; prva je, da Rusko federacijo enači z nekdanjo Sovjetsko zvezo in da so vsi, ki živijo na tem območju, del ruskega naroda. Belorusi in Ukrajinci zanj ne obstajajo kot narod. Zanj so to Rusi, tako tudi ti dve državi razume kot del ruskega imperija. Zato je povsem jasno, da Putina ne zanima le Krim, Donbas, Doneck, Lugansk in Herson. Zahteva celotno Ukrajino, saj je zanj to območje zgodovinske Rusije. Tudi zato za razrešitev tega konflikta, za končanje te vojne ni politične rešitve. Situacija je podobna razmeram na Bližnjem vzhodu, kjer se izmenjujeta obdobji miru in vojne. Tako bo tudi tukaj, na postsovjetskem območju."

• Uredništvo

  30. 6. 2024  |  Kultura

  »Migracijska kriza je prelomna točka neokapitalizma«

  

  "Ljudje se premikamo, odkar smo na tej zemlji. Migracijska kriza ni le kazalec te ali one državne krize, je prelomna točka neokapitalizma. Ker prosti pretok ljudi, ki bo kmalu odločilnejši dejavnik od blaga, nasprotuje dosedanji organizaciji bivanjskega prostora, mest in držav, ustvarjenih samo za nekatere, ne za vse, prehajanje priseljenih tujcev vznemirja ustaljeni red pripadnosti, identitete, varnosti. V domači gostilni ali pri četrtnem čevljarju se bomo vse manj počutili doma."

• Uredništvo

  28. 6. 2024  |  Politika

  »Če Slovenci ne bi imeli svoje države, ti posamezniki in posameznice ne bi bili del slovenske politične elite«

  

  "Zanimivo je, da se ne glede na siceršnje politične in interesne razlike vladajoči vedno strinjajo s svojimi predhodniki, da gre za ključni dan v slovenski zgodovini. Kar je iz njihove perspektive razumljivo. Če Slovenci ne bi imeli svoje, čisto svoje države, ti posamezniki in posameznice pač ne bi bili del slovenske politične elite. Del slovenskega vladajočega razreda. Bili bi čisto običajni in navadni Slovenci in Slovenke. Brez pomembnih položajev. In brez občutka, da so in še bodo usodno zaznamovali slovensko zgodovino."

• Uredništvo

  28. 6. 2024  |  Družba

  »Palestinci najbolj trpimo zaradi izgube svojih domov«

  

  "Menim, da Palestinci najbolj trpimo zaradi izgube svojih domov, kot to danes vidimo v Gazi. Vidimo, kaj pomeni izgubiti dom in biti šest mesecev na ulici, ne da bi imeli kje bivati, ne da bi vedeli, kam iti. Zame je tisto glavno dom in ne država, saj je država zelo abstraktna stvar, dom pa je zares osebna stvar. V njem pustiš veliko tega, kar si. Svoje spomine, fotografije, potni list. Moja tašča je vedno govorila o poročnih darilih, ki jih je pustila za seboj in jih ni imela časa vzeti. Mislim, da je izguba doma zelo pomembna stvar, o kateri je treba govoriti. To je tista prava travma."

• Uredništvo

  26. 6. 2024  |  Politika

  Naslovnica nove Mladine / PUŠČENI NA CEDILU

  

  V petek izide nova Mladina! V 26. letošnji številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 28. junija, izpostavljamo, kako blaginja in rast, katerih sadove uživajo nekateri v Sloveniji, siromašita druge. Naslovnico je ustvaril Ivian Kan Mujezinović.

• Pismo svetnicam in svetnikom Mestne občine Ljubljana

  27. 6. 2024  |  Družba

  Proti prevladi politike nad stroko 

  

  Pismo svetnicam in svetnikom Mestne občine Ljubljana (MOL) za sejo 1. julija, kjer bodo odločali o predlogu župana Zorana Jankovića za spremembo Odloka o Krajinskem parku Tivoli, Rožnik, Šišenski hrib, ki za štiri lokacije v parku ukinja presojo Zavoda za varstvo narave glede organizacije množičnih dogodkov, spodaj objavljamo v celoti.

• Uredništvo

  26. 6. 2024  |  Družba

  »Proces osamosvojitve ni samo desetdnevna vojna za Slovenijo«

  

  "Vlada želi v prihodnjih letih v prostoru, ki je zapisan v genetski zapis samostojne Slovenije, na Trgu republike, postaviti spomenik samostojnosti. Trg arhitekta Edvarda Ravnikarja med palačo državnega zbora in trikotnima stolpnicama 'Ljubljanskih vrat' je rojstni kraj slovenske države. Zato se zdi izbira prostora smiselna."

• Uredništvo

  26. 6. 2024  |  Kultura

  »V Ukrajini se otroci skrivajo na postajah podzemnih železnic«

  

  "Ko sem začela pisati, sem menila, da v Evropi ne bomo več priča nobeni vojni. Potem se je zgodila rusko-ukrajinska vojna in zgodovina se je na neki način začela ponavljati. V Ukrajini se otroci skrivajo na postajah podzemnih železnic, tako kot se moji junaki pred več kot sedemdesetimi leti. V tistem trenutku mi je bilo žal, da sem napisala in objavila ta roman. Toda potem sem ugotovila, da lahko mladim pomaga razumeti, kaj se dogaja v Ukrajini ali v Palestini, čeprav o trenutnem dogajanju ne govori neposredno. Že zato menim, da ga je treba prebrati."

• Uredništvo

  25. 6. 2024  |  Družba

  »Zdi se mi neverjetno, kako normalno je bilo takrat teči v šolo, medtem ko so padale bombe«

  

  "Danes si ne morem predstavljati, da bi svojega otroka poslala v šolo, sama pa šla v službo, vedoč, da lahko kdo od naju na poti umre. Zato se mi zdi neverjetno, kako normalno je bilo takrat teči v šolo, medtem ko so padale bombe. Prilagodili smo se novi normalnosti in v njej živeli naprej. To nam je dajalo moč. Ob tem smo razvili neke vrste zaščitni faktor: še vedno smo hodili v šolo, našli mesta za srečanja s prijatelji, za igro, se naučili peči torte brez sladkorja in jajc. Na to se večkrat spomnim, v različnih situacijah."

• Uredništvo

  25. 6. 2024  |  Politika

  »Delovanje žensk v politiki je še vedno velikokrat prezrto, ženske v politiki pa dojete kot moteče«

  

  "Do danes smo imeli ženske na vseh treh najvišjih položajih političnega odločanja, nismo pa še imeli predsednice državnega sveta. Ko ob tem pogledamo, kako se je spremenil odnos javnosti do žensk v politiki, kako ocenjujemo njihovo delo, po čem se jih v javnem diskurzu presoja, moramo žal ugotoviti, da do sprememb na tem področju prihaja počasi. Delovanje žensk v politiki je še vedno velikokrat prezrto, ženske v politiki pa dojete kot moteče, še posebej tiste uspešne, drugačne, tiste, ki v politiko vnašajo spremembe, ki se zavzemajo za človekove pravice in manjšine, tiste, ki imajo v priimku "eno črtico premalo", mlajše ženske še posebej. Čeprav je torej na področju uveljavljanja žensk v politiki še vedno treba veliko storiti, ne kaže pozabiti, da brez uzakonjenih spolnih kvot v politiki do standarda, ki ga imamo danes, zagotovo ne bi prišli tako hitro, kot smo. To seveda ne pomeni, da bi morali biti s tem zadovoljni, nikakor. A tudi od žensk v politiki ne moremo pričakovati čudežev, so namreč del sistema, ki ga ob vsakih volitvah kreiramo tudi sami."

• Uredništvo

  24. 6. 2024  |  Svet

  Politične elite tukaj nimajo hitrih rešitev

  

  "Sedanji val populizma v Evropi je dobil dodatni pospešek s porastom inflacije in cen energentov, kar je okrepila vojna v Ukrajini. Zato ne preseneča, da so na evropskih volitvah uspešne skrajno leve in skrajno desne stranke (NR in NFP v Franciji, AfD in BSW v Nemčiji) izjemno kritične do spodbujanja nadaljevanja vojne v Ukrajini, saj to vidijo kot grožnjo za svoj ekonomski položaj – zaradi povišanih cen energentov in potrebnega financiranja Ukrajine."

• Uredništvo

  24. 6. 2024  |  Svet

  »Mi se borimo, da se vam ni treba«

  

  "Mi se borimo, da se vam ni treba, zato nam pomagajte v tem boju. Ukrajina je v situaciji, ko je mogoče ustaviti globalni kaos, saj si Rusija želi porušiti globalni sistem, v katerem smo odrasli. Zato je nujno, da s skupnimi močmi pokažemo Rusiji, da bomo preprečili rušenje tega sistema. Mislim, da Zahod to razume in da podporo izkazuje ne le z denarjem in opremo. Ko vidimo, kako se našim silam pridružujejo pripadniki različnih drugih narodov, vidimo, da nismo sami, in hvaležni smo za to."

• Uredništvo

  23. 6. 2024  |  Družba

  »To, kar je danes v Evropi splavalo na vrh, je nenormalno«

  

  "Kdaj smo se navadili, da se tisoče ljudi na poti v Evropo utaplja v Sredozemlju? Že davno tega. Utapljajo pa se zato, ker jim ljudje v našem imenu ne dovoljujejo, da plujejo na drugačnih ladjah. Na ladjah, ki se ne bodo potopile. Utapljajo se, ker jim ne dovolijo, da bi se izkrcali v naših pristaniščih in živeli med nami. Utapljajo se, če se smem tako grobo izraziti, tako kot so se v nemških plinskih komorah ljudje dušili zaradi zyklona b. Dušili so se, ker človeški organizem ni prilagojen dihanju plina s tem imenom. Tako kot se v Sredozemlju utapljajo, ker ljudje ne morejo dihati morske vode."

• Uredništvo

  23. 6. 2024  |  Družba

  »Nadzor je vpet v življenja vseh nas na takšen način, da se mu sploh ne moremo izogniti«

  

  "Ključno je, da je nadzor postal sestavni del infrastrukture naših življenj. Drugače povedano: nadzor je vpet v življenja vseh nas na takšen način, da se mu sploh ne moremo izogniti. In ko rečem vseh nas, imam v mislih res večino prebivalstva na planetu Zemlja. Na svetu sicer so območja, kjer je digitalnih povezav manj, vendar so v manjšini. Ker je nadzor torej sestavni del same infrastrukture, je tudi sestavni del sveta, v katerem živimo. To je bistvena poanta. Sama ta infrastruktura pa je lahko tako komercialna kot vladna."

• Uredništvo

  21. 6. 2024  |  Družba

  »Od vlade pričakujem, da pred koncem avgusta dvigne tudi RTV-prispevek«

  

  "Mi pričakujemo predvsem, vsaj jaz osebno, razvojni načrt, ne sanacijskega. Kar se tiče samega financiranja: da, sam sem med tistimi, ki menimo, da potrebujemo drugačen model, da potrebujemo progresivno obdavčitev, vendar pa do te ni mogoče priti naenkrat. Zdaj zato od vlade pričakujem, da pred koncem avgusta dvigne tudi prispevek, kot neki začasen ukrep, če hočete, kot varovalko, če se z zakonom in spremembami, ki so napovedane, sfiži."

• Uredništvo

  21. 6. 2024  |  Politika

  »Odpor politične elite do uvedbe preferenčnega glasu je pričakovan«

  

  "Po drugi strani pa je iz povedanega jasno, zakaj slovenska politična elita dela vse, kar je v njeni moči, proti uvedbi preferenčnega glasu. To bi namreč pomenilo radikalno spremembo situacije. Slovence bi naenkrat začelo zanimati, kaj politika in politiki počnejo. Naenkrat bi Slovenci imeli orodje, da politike tudi kaznujejo. Ali nagradijo."

• Uredništvo

  19. 6. 2024  |  Politika

  Naslovnica nove Mladine / KAJ JE TIKTOK

  

  V petek izide nova Mladina! V 25. letošnji številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 21. junija, izpostavljamo, da TikTok že dolgo ni več samo hec. Fotografijo na naslovnici je ustvaril Luka Dakskobler.

• Uredništvo

  19. 6. 2024  |  Družba

  »Mnoge liberalne demokracije imajo več skupnega s konkurenčnimi avtoritarizmi, kot bi si želeli priznati«

  

  "Seveda je mogoče razlikovati med liberalnimi demokracijami in avtoritarnimi režimi, vendar meje med njimi niso vselej jasno in enoznačno zarisane, temveč so med njimi velika območja sivine. V politični znanosti pogosto govorimo o tipih režimov, vendar je resničnost mnogo kompleksnejša. Nekateri režimi so v enih pogledih demokratični, v drugih pa skrajno represivni. Mnoge liberalne demokracije imajo več skupnega s konkurenčnimi avtoritarizmi, kot bi si želeli priznati."

• 1
• 2
• 3
• 4
• 5
• ...
• 185