Uredništvo

  • Uredništvo

    7. 7. 2023  |  Politika

    »Politika je namenoma zavirala produktivnost javnega zdravstva«

    "Tako kot že desetletja nimamo v zdravstvu, katerega razvoj je politika ves čas namenoma zavirala pod raven, ki bi zadoščal za oskrbo vseh bolnikov. Ne iz kake posebne hudobije, ampak iz enega samega preprostega razloga: da v našem, razmeroma nizkem BDP zdravstvo ne bi preseglo deleža, ki bi načel druge vrste družbene porabe. Zato je politika namenoma zavirala produktivnost javnega zdravstva (investicije, zaposlovanje, načrtovano količino storitev) bistveno pod raven potreb bolnikov."

  • Uredništvo

    7. 7. 2023  |  Svet

    Dunaj se poteguje za naziv Evropska prestolnica demokracije

    Avstrijsko glavno mesto se poteguje za naziv Evropska prestolnica demokracije (European Capital of Democracy), s katerim želijo prebivalce še v večji meri vključiti v procese soodločanja. V mestu že izvajajo številne participativne projekte, a se hkrati zavedajo, da bodo za ohranitev demokracije v prihodnje potrebne tudi nove strategije. 

  • Uredništvo

    5. 7. 2023  |  Politika

    Naslovnica nove Mladine / JE ČAS ZA RAZHOD?

    V petek izide nova Mladina! V novi številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 7. julija, dalje, preverite, zakaj je minister Bešič Loredan s svojim eksperimentom enkrat za vselej dokazal, da v zdravstvu krepitev zasebništva vodi v pogubo. Avtor naslovnice je Ivian Kan Mujezinović (oblikovanje), fotografijo pa je v objektiv ujel Borut Krajnc. 

  • Uredništvo

    5. 7. 2023  |  Družba

    »Žal so tudi taki, ki so pripravljeni za nizko ceno opraviti hitre preglede«

    Doktorica medicine Metoda Dodič Fikfak je ena najbolj angažiranih strokovnjakinj in že leta javno in neposredno opozarja na vpliv umazane, a navadno zelo dobičkonosne industrije na zdravje delavcev, prebivalstva in na okolje. Je neposredna in pregovorno odzivna na aktualno dogajanje, na načrtovane konkretne projekte, kar je med vrhunskimi in mednarodno priznanimi strokovnjaki – ne le v medicini – redkost.

  • Uredništvo

    5. 7. 2023  |  Politika

    »Zakoni so lahko škodljivi«

    "Ker politična oblast s svojimi prijemi vpliva tako na delodajalce kot delojemalce, v sodobnem času ni zgolj mediator. Je tretja udeleženka. Za vlado je bolj zahtevno, če je ob vpetosti v sistem delitve oblasti vpeta tudi v sistem socialnega dialoga. Je bolj zahtevno, a je tudi bolj umno. Če osnutke zakonov preberejo zgolj na vladi in v poslanskih skupinah, ti dve veji oblasti ob najboljših namenih ne moreta predvideti vseh učinkov zakonodaje, ko bodo ti doleteli družbo. Zakoni so lahko škodljivi. Če osnutke prebere več oči, je verjetnost za škodo manjša." 

  • Uredništvo

    5. 7. 2023  |  Svet

    »Dokler se to ne bo zgodilo, se ni smiselno odpovedovati kitajskim proizvodom, ki so cenejši«

    "Obstaja samo en način, na katerega je mogoče biti kos izzivu, povezanem s Kitajsko kot dominantno akterko na področju ključnih zelenih tehnologij: ameriške in evropske industrije morajo postati tako konkurenčne kot njihove kitajske tekmice. Dokler se to ne bo zgodilo, se ni smiselno odpovedovati kitajskim proizvodom, ki so cenejši, boljši ali oboje. Ameriška in evropska podjetja bi tedaj še težje dohajala kitajska, zaradi česar bi se na koncu zavlekel tudi energetski prehod."

  • Uredništvo

    4. 7. 2023  |  Politika

    Ena od bolj ponavljajočih se političnih manter

    "Decentralizacija države in enakomeren razvoj regij sta ena od bolj ponavljajočih se političnih manter, ki jo za cilj pogosto (iz)postavljajo tako na državni kot lokalni ravni. Bolj ko se centralizem utrjuje, glasnejša in udarnejša je; odmeva nenehno kot vse trdnejša zaveza, h kateri odločevalci vsaj v prepričevanjih ljudstva vse odločneje stremijo. Drugo vprašanje pa je, koliko tudi realno naredijo. Tendenca centraliziranega razvoja v (re)cikliranju zavez o decentralizmu medtem ni bila prekinjena, kvečjemu posamični ukrepi v smeri decentralizacije rahlo (za)brišejo globoke vrzeli.".

  • Uredništvo

    3. 7. 2023  |  Politika

    »Jeznih žensk se bojijo čisto vsi«

    Manca G. Renko je bila dolga leta odgovorna urednica AirBeletrine in umetniška direktorica festivala Literature sveta Fabula, zdaj je znanstvena sodelovka na ljubljanski Filozofski fakulteti in pri projektu ERC Eirene preučuje položaj žensk v povojnih tranzicijah. Letos je na spletnem portalu subtrack.com začela objavljati eseje o popularni kulturi, o odraščanju in o družbi, v kateri živimo. Je urednica revije Cukr, katere izdajatelji so Muzej in galerije mesta Ljubljana. Vse kaže, da se bo jeseni njeno sodelovanje s Filozofsko fakulteto končalo, zato se kot prekarna akademičarka ozira za novimi zaposlitvenimi možnostmi doma in v tujini. Po svoje živi v začasnosti in negotovosti kot veliko ljudi njene generacije. Intervju z njo je za posebno številko Mladine (INTERVJU 2023) pripravil Jure Trampuš.

  • Uredništvo

    4. 7. 2023  |  Družba

    V Sloveniji trenutno primanjkuje okoli 300 zdravil

    Pogosto predpisovan otroški antibiotik ospen se je ponekod že vrnil na lekarniške police, vendar je dobava tega zdravila še vedno motena. Slovenija v primerjavi z drugimi evropskimi državami ne izstopa, saj motnje v nastajajo skorajda povsod. Več o vzrokih, rešitvah in o tem, kako se spoprijeti s situacijo, je v oddaji Odmevi na TV Slovenija pojasnila predsednica Lekarniške zbornice Slovenije Darja Potočnik Benčič. 

  • Uredništvo

    3. 7. 2023  |  Politika

    »Pahor se obnaša, kakor da je razvil posttravmatsko stresno motnjo«

    "Čeprav ima vso pravico do političnega udejstvovanja, se Borut Pahor po izteku dveh mandatov obnaša, kakor da je razvil posttravmatsko stresno motnjo, najbrž povezano z iskanjem nenadoma zmanjšane pozornosti zase."

  • Uredništvo

    3. 7. 2023  |  Družba

    »Danes je v družinah veliko več odtujenosti. Ko se vklopi zaslon, se izklopi odnos.«

    "Otroke napačno dojemamo kot pomanjšane odrasle. Z njimi se pogovarjamo, jim lepimo plakate in izvajamo delavnice, ampak to ne pomaga. Otroška psihologija ne deluje tako, otroci niso pomanjšani odrasli."

  • Uredništvo

    3. 7. 2023  |  Politika

    RTV Slovenija / Kdo vse se je prijavil na razpis novega vodje?

    Kdo vse je prijavil na razpis za novega predsednika uprave RTV Slovenija in za člane nove štiričlanske uprave, uradno (še) ni znano. Razpisna komisija pa je prejete prijave že odprla in po naših neuradnih, a zanesljivih informacijah, je bilo prijavnica za predsednika uprave sedem. Med slednjimi je bil tudi dosedanji generalni direktor Andrej Grah Whatmough, ki se je na vrh javne televizije zavihtel v času tretje Janševe vlade. Njegova prijava pa je bila po naših informacijah nepopolna, zato je izpadel iz tekme za šefa RTV. Prav tako naj bi bila nepopolna prijava novinarja Marjana Laha. Na razpis za prvega moža javne radiotelevizije pa so se prijavili še Rajko Gerič, ki se je po desetih letih odsotnosti februarja vrnil na RTV in na predlog direktorja TV Slovenija Uroša Urbanije postal najprej odgovorni urednik informativnega programa drugega programa televizije, nato pa so ga zaposlili za nedoločen čas na mestu urednika oddaj scenarista. Poleg naštetih pa po naših neuradnih informacijah kandidirajo še dolgoletni novinar, TV voditelj in urednik Zvezdan Martič, direktor Kina Šiška Simon Kardum, radijec Miha Krišelj in nekdanja novinarka STA Blažena Kandolf. 

  • Uredništvo

    2. 7. 2023  |  Politika

    »Pozivi k državljanski vojni so izjemno nevarna in izrazito nespametna dejanja«

    Lanskega 23. decembra, na dan, ko je predsedniške posle prevzela Nataša Pirc Musar, se je na pročelju predsedniške palače pojavila nova pozlačena tabla. Zdaj na njej piše »Predsednica Republike Slovenije« in ne več predsednik, ženska oblika besede in ne več moška. Majhna, a pomembna sprememba: oblast v Sloveniji prevzemajo tudi ženske. Kar je dobro. Mladinin novinar in urednik notranje politike Jure Trampuš je v novi posebni izdaji INTERVJU 2023 pripravil poglobljen pogovor z Natašo Pirc Musar, ki je v pol leta pokazala, da je drugačna od svojega predhodnika; oglaša se v javnosti, predstavlja stališča in odločno nasprotuje kakršnikoli radikalizaciji v politiki, tudi besedam o državljanski vojni, ki jih tako lahkotno razširja SDS.

  • Uredništvo

    2. 7. 2023  |  Politika

    »Tokratna kriza utegne na naslednjih volitvah postati nagrobnik njegove vladavine«

    "Tokratna kriza, če je Macronu ne bo uspelo pametno pomiriti, utegne na naslednjih volitvah postati nagrobnik njegove vladavine, na katerega bo rože položila Marine Le Pen. Krmariti mora med upravičenimi varnostnimi zahtevami državljanov in političnim premislekom, da z uporabljenimi prijemi ne povzroči še globljega razkola v družbi. Soočiti se mora z množicami tolp in izjemno mladimi vandali, ki napadajo policijo in s precej večjo silovitostjo kot leta 2005 uničujejo državna, občinska, izobraževalna, trgovska in športna poslopja. Njegov sobotni apel staršem, naj se zavedajo svoje starševske odgovornosti in otroke zadržijo doma, je po svoje tudi priznanje, da zgolj policijske okrepitve trenutne krize ne bodo zajezile. Pred neljubo uvedbo izrednih razmer, ki jih že zahteva opozicija, poskuša Macron krizo pomiriti z mehkejšimi prijemi. Njegovo tveganje je veliko."

  • Uredništvo

    2. 7. 2023  |  Družba

    Miša Molk / »S feminizmom osvobajamo družbo«

    "Feminizem mora biti, emancipacija je večen proces, nikoli ni konca, ne govorim samo o feminizmu in ženski emancipaciji žensk, temveč emancipaciji družbe. S feminizmom na neki način osvobajamo družbo, iščemo ravnotežje v družbi, iščemo solidarnost med ljudmi. Ženske se morajo oglašati, ker se oglašajo v imenu žensk in moških in preostalih spolov. Če ženskega gibanja ne bi bilo, ne bi bilo vseh svobod, ki jih ženske danes imamo. Zelo hitro ti lahko družba ali država vzame pravico."

  • Uredništvo

    30. 6. 2023  |  Politika

    Poletni intervjuji / Nataša Pirc Musar, Tina Gaber, Anže Logar in številni drugi

    V tokratni posebni številki Mladine (INTERVJU 2023) pogovori s trenutno najbolj aktualnimi osebnostmi s področja politike, družbe in (pop) kulture: predsednica republike Nataša Pirc Musar, zgodovinarka Manca G. Renko, zdravnica Metoda Dodič Fikfak, sociologinja Tina Gaber, pisateljica Dijana Matković, varuhinja potrošnikov Breda Kutin, sociokulturna psihologinja Hana Hawlina, glasbenica Helena Blagne, politik Anže Logar, vrhovni državni tožilec Jože Kozina, režiser, scenarist in producent Rajko Grlić, duhovnik in vloger Martin Golob, fotograf Arne Hodalič, pisatelj in pesnik Sjón ter glasbena skupina Joker Out. 

  • Uredništvo

    3. 7. 2023  |  Družba

    FOTO TEDNA / Prihodnost bo zelena ali pa je ne bo

  • Uredništvo

    2. 7. 2023  |  Politika

    Komu se lahko Golob zahvali za padec politične podpore?

    "Bešič Loredan je oseba, ki se ji lahko Golob v največji meri zahvali za padec politične podpore. Ministrova v nebo vpijoča nesposobnost — skupaj z Golobovim zatrjevanjem, da minister še vedno uživa njegovo zaupanje — je politični fiasko posebne vrste, ki bi zahteval podrobnejšo analizo."

  • Uredništvo

    2. 7. 2023  |  Politika

    »Povejmo enkrat na glas. Proslava je odveč.«

    "Povejmo enkrat na glas. Proslava je odveč. Proslava je ritual vladajočih, ki nas prepričujejo, da bi bili brez njih izgubljeni v vesolju. Ne glede na barvo tistih, ki pripravljajo proslavo, jo vodijo in na njej govorijo, je vse skupaj absolutno preživela forma, ki v sodobnem času državljanov nima kaj iskati. Glorifikacija nečesa izpred več kot tridesetih let ne zanima nikogar več. Kaj res mislite, da mlade zanima tisto vsakoletno zaklinjanje na odru in ob njem, da bomo skupaj močnejši, da znamo stopiti skupaj, da smo enotni, da smo izbrani, da smo dali kri, znoj in življenja za to, kar imamo, in da nas čaka svetla prihodnost? Če mislite, da jih, potem je že čas, da odprete oči."

  • Uredništvo

    1. 7. 2023  |  Kultura

    »Politično varno je, da filmi ne upodabljajo več ljudi«

    "No, seveda je bil imperializem tiransko početje, ampak moja družina ni bila del tega. Vaša najbrž tudi ne; v resnici je šlo za majhno skupino ljudi. Morda se zdi, da govorim o prastarih stvareh, ampak stavil bi lahko, da v ožjem krogu britanskega plemstva ljudje znajo našteti svoje prednike nazaj vse do enega od divjakov, ki so leta 1066 pristali na Otoku. Še ponosni so na to! Na Škotskem je še zdaj 50 odstotkov zemlje v lasti stotih ljudi. To ni zgodovina, to je resničnost sodobnega sveta."

  • Uredništvo

    30. 6. 2023  |  Družba

    Zakaj so samooklicani slovenski domoljubi tako občutljivi na kakršnekoli kritične besede o narodnozabavni glasbi?

    "Zakaj so samooklicani slovenski domoljubi tako občutljivi na kakršnekoli kritične besede o narodnozabavni glasbi? Saj gre vendarle samo za muziko, za nič življenjsko pomembnega. A glede na reakcije se zdi stvar še kako ključna - kot da bi bila diskografija Avsenikov in Slakov nevralgična točka, na kateri ta narod stoji ali pade. Slovenke in Slovenci smo, kar smo, zgolj če se nam oko orosi ob V dolini tihi in če nas pete zasrbe ob prvih taktih Golice."

  • Uredništvo

    30. 6. 2023  |  Družba

    »Morda pri sovraštvu do skupnosti LGBTIQ+ sploh ne gre za sovražnost proti različnim življenjskim slogom«

    "Morda pri sovraštvu do skupnosti LGBTIQ+ sploh ne gre za sovražnost proti različnim življenjskim slogom. Mogoče je resnični 'trigger' za nasilje na spletu in na ulici ideja skupnosti. V neoliberalnem družbenem režimu, ki je razredno in vsakršno skupnostno zavest uspešno razbil na prafaktorje, ni bolj revolucionarne ideje od ideje skupnosti. Strašna ideja: da se 'oni drugi' še naprej uspešno povezujejo onkraj političnih prepričanj, religije, rase, nacionalnosti, izobrazbe, razreda, medtem ko smo »mi« prepuščeni samim sebi. Zastave po Ljubljani so zažigali posamezniki, ti, ki so in se tudi počutijo kot razbiti atomi, prafaktorji družbe, ti, ki vsak dan znova čutijo manko lastne skupnosti, ki je ne more nadomestiti klika, ki iz njih izvablja vse drugo kot najboljše."

  • Uredništvo

    28. 6. 2023  |  Politika

    Naslovnica nove Mladine / NUKLEARNI ALARM

    V petek izide nova Mladina! V novi številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 30. junija, dalje, preverite, zakaj pišemo o korupcijskih tveganjih pri predvideni gradnji nove jedrske elektrarne. Slednja so namreč tolikšna, da bi moral biti nemudoma uveden civilni nadzor nad projektom. Avtor tokratne naslovnice je oblikovalec Ivian Kan Mujezinović, v novi številki pa boste našli še veliko poglobljenega, zanimivega in aktualnega branja. Priskrbite si svoj izvod!

  • Uredništvo

    28. 6. 2023  |  Družba

    »V Sloveniji nas gotovo čaka resna odtegnitvena kriza od avtomobilizma«

    "V Sloveniji nas gotovo čaka resna odtegnitvena kriza od avtomobilizma. Drugače v družbi, ki jo skoraj v enaki meri kot ameriško določa osebni avtomobil, tudi ne more biti. Vendar rešitev ni še en odmerek strukturne odvisnosti od avtomobila, ampak čimprejšnja rehabilitacija. Danes se napredek že dolgo ne meri več s spodbujanjem eksponentne rasti, ampak z zmožnostjo učinkovite regulacije in samoomejitve."

  • Uredništvo

    28. 6. 2023  |  Družba

    »Otroci ne morejo biti lačni v šoli, nihče se lačen ne more učiti«

    "Tudi vzgoja odnosa do hrane je pomembna. Mi na letovanjih, taborih in povsod ugotavljamo, da otroci, ki se prenajedajo ali ki česa ne zmorejo, zavržejo hrano. Vzgoja je pomembna in mi jih vzgajamo. Hrana se nikoli ne zavrača, ampak se vzame samo toliko, kolikor je lahko poješ."

  • Uredništvo

    28. 6. 2023  |  Politika

    »Vsi ključni akterji Levice za zdaj odločno zavračajo morebiten izstop iz koalicije«

    "Vsi ključni akterji Levice za zdaj odločno zavračajo morebiten izstop iz koalicije, je pa pričakovati bolj kritično držo stranke in s tem poskuse večje diferenciacije od preostalih partneric. Vprašanje je, kaj to pomeni za koalicijske odnose, saj stranka na vladni ravni doslej ni bila posebej kritična. Novi svet Levice je skratka pred pomembnim izzivom, saj mu je članstvo dalo jasen mandat za naprednejšo držo, pri čemer je manevrski prostor znotraj koalicije omejen, morebitne kadrovske rošade na ministrstvih pa izrazito tvegane. S tega vidika bo zelo pomembno, komu in v kolikšni meri bo lojalna ministrska ekipa v odnosu med stranko in premierjem oziroma vlado. Relacije so volatilne, saj zaradi napovedanega zategovanja pasu finančnega ministra Klemna Boštjančiča na nitki visijo strankini paradni projekti, ki bodo pomembno diktirali uspeh Levice na volitvah."

  • Uredništvo

    28. 6. 2023  |  Kultura

    Delavski boj / Uresničevanje pravičnejše prihodnosti za vse 

    Od 29. junija do 2. julija bo v Hrastniku potekal 3. festival delavskega filma Kamerat. Namen festivala je skozi film kot orodje družbene kritike raziskovati položaj delavstva na presekih med zgodovino in prihodnostjo, vprašanje spreminjajočega koncepta dela in delavskih pravic v raznolikih družbeno-ekonomsko-tehnoloških kontekstih. Festival bodo odprli s filmom Rekviem za gospo J. v režiji Bojana Vuletića.

  • Uredništvo

    28. 6. 2023  |  Družba

    »Ukrajinci veljajo za malce omejene junake, Rusi pa za neorganizirane horde pijanih soldatov«

    "Čemur smo priča pri obravnavanju obeh vojsk, je niz predsodkov: Ukrajinci v javnem mnenju veljajo za malce omejene junake, Rusi pa za neorganizirane horde pijanih soldatov. Ne prvo ne drugo ne drži. Ukrajinska vojska ima pametne voditelje in izjemno strategijo, ki jo uresničuje ob pomoči vojaških svetovalcev tujih držav, ki se spoznajo na vojno. Ruski vojski pa začetna zastraševalna operacija ni uspela in je morala začeti premike divizij, korpusov in taktičnih bataljonov – tega pa dandanes nihče ne zna več."

  • Uredništvo

    27. 6. 2023  |  Politika

    Se SDS res pripravlja na obdobje po Janši?

    "SDS se postopoma pripravlja na tranzicijo na obdobje 'po Janši', pri čemer se zavedajo, da je ravno predsednik SDS-a figura, ključna, vsaj v tem trenutku, za strankino biti ali ne biti. Ravno zato si odpirajo toliko opcij, med katerimi morajo izbrati, da bo tranzicija zanje čim manj boleča."

  • Uredništvo

    27. 6. 2023  |  Družba

    Zakaj je letošnjo parado ponosa tako zaznamovalo nasilje nasprotnikov?

    "Zakaj je letošnjo parado ponosa tako zaznamovalo nasilje nasprotnikov? Zato, ker se je materializiral sovražni govor, katerega izvore dobro poznamo. Razširila se je mentalna naravnanost, po kateri se tudi med smetmi in v nevednosti prepozna nekaj 'našega"' Osebne frustracije se prelijejo v nam skupno blato, v katerem bomo utopili vse, kar ni videti kot 'naše?' Izmišljene vrednote imajo eno skupno lastnost: vse, kar jim ne ustreza, je treba prepovedati, zmanjšati, omejiti. In na koncu uničiti, o čemer se vse pogosteje poroča in izreka - kot končna rešitev."