Uredništvo

  • Uredništvo

    9. 11. 2023  |  Družba

    Danes v Ljubljani shod za Palestino / »Slovenija naj sprejme konkretne ukrepe proti Izraelu«

    Gibanje za pravice Palestincev danes ob 17. uri na Prešernovem trgu v Ljubljani organizira shod za Palestino, ki so ga podnaslovili "ustavimo genocid, končajmo apartheid". Shod bo, kot so zapisali organizatorji, potekal nato po Čopovi, Cankarjevi in Prešernovi ulici, kjer sta ameriški in nemški veleposlaništvi, nato do ministrstva za zunanje in evropske zadeve, končal pa naj bi se na Šubičevi ulici oziroma na Trgu republike. 

  • Uredništvo

    8. 11. 2023  |  Politika

    »Novi obrazi verjetno še niso utegnili prebrati Rose Luxemburg«

    "Občutek je, da postaja svoboda iz dneva v dan bolj nevarna za oblastnike. Utišati se jo da z raznimi metodami, tudi z zgledno organiziranim strankarskim življenjem. Tam prav pride stari princip demokratičnega centralizma, kjer se mora manjšina tiho podrediti večini. V praksi to pogosto pomeni, da se vsi trudijo uganiti želje »velikega in vsemogočnega« voditelja. Janez Janša je med svojimi privrženci to zgledno urejal. Njegova stranka že desetletja brezhibno deluje. V Gibanju Svoboda se te vrline pospešeno učijo. Tudi oni verjamejo v leninistične teorije. Novi obrazi verjetno še niso utegnili prebrati Rose Luxemburg ali pa so v Gibanju Svoboda ugotovili, da so njene teorije neuporabne: 'Svoboda je vedno le svoboda tistega, ki misli drugače.' Princip je zmeraj enak: takoj je treba disciplinirati sopotnike. Voditelj in njegov ožji krog odločata, drugi se prilagodijo ali pa odidejo."

  • Uredništvo

    8. 11. 2023  |  Družba

    »Politiki, ki se poimenujejo levi, čeprav morda to sploh niso«

    "Zakaj tako zlahka opustimo upravičena pričakovanja in se zadovoljimo s politiki, ki se poimenujejo levi, čeprav morda to sploh niso? Delitev družbe na leve in desne je nekaj najbolj destruktivnega, v kar smo privolili. Levi in desni se ne gledata več kot (so)človeka z drugačnimi stališči, ampak kot poosebljeno zlo, ki ga je treba očistiti. In to je nevarno. Za zdaj so posledice tega, da naš stroj za gradnjo stanovanj ne gradi, kot bi bilo treba, da še vedno uničujemo okolje in prispevamo k naravnim katastrofam, da smo ujetniki osebnega prometa in posledic negativne gentrifikacije, koruptivnega urbanizma, kapital pa preganjamo, namesto da bi ga usmerjali. Zato je pomembno, da ohranimo pričakovanja in zahtevamo obljubljeno."

  • Uredništvo

    8. 11. 2023  |  Politika

    »Slovensko volilno ne preferira divjih, nepremišljenih in revolucionarnih potez«

    "Drži, da vsaka nova vlada Janeza Janše, vsak njegov mandat – ti se praviloma tudi končujejo vse bolj turbulentno – po volitvah prinese na površje novo vladajoče politično ime s tako imenovane leve sredine: prej je bil to Miro Cerar, za njim še Robert Golob z rekordno politično večino svoje stranke (tudi dve vmesni zmagi Zorana Jankovića in Marjana Šarca sta iz podobnega testa, zgodili sta se predvsem zaradi strahu pred ponovnim Janševim prevzemom oblasti). Te nove tvorbe politično povsem neizkušenih in nezrelih novih obrazov se po prevzemu oblasti znajdejo pred usodno dilemo: je dovolj zgolj 'umiriti razmere v državi" po divjem Janševem vladanju in s politiko drobnih korakov pripeljati mandat do konca, do novih volitev, ali pa vmes zagnati tudi te večne »reforme«, vedno začenši z zdravstveno, katerih uspeh bi bilo mogoče dobro 'prodati' pred naslednjimi volitvami kot nekaj, kar naj bi prineslo dividende pri ljudskem glasovanju. Iz novejše politične zgodovine države pa je znano, da so takšni volilni dosežki doslej uspevali samo in edino vladam pokojnega Janeza Drnovška, po njem pa v tem tisočletju mandata ni ponovil noben premier več. Tudi ali zlasti zato, ker nihče ni razumel, da slovensko volilno telo preferira tako imenovani gradualizem namesto divjih, nepremišljenih in revolucionarnih potez, ta postopnost političnega korakanja naprej pa je mogoča samo z dovolj kompetentnimi vladnimi ekipami."

  • Uredništvo

    8. 11. 2023  |  Družba

    »Na vseh področjih, od politike do osebnih odnosov in prostega časa, podlegamo plemenski pregrehi«

    "Točno to. Če pogledate, kaj se z vidika človeških možganov dogaja na spletu, boste zaznali novo tribalizacijo človeštva. Nazadujemo v starodavne plemenske skupnosti. Na vseh področjih, od politike do osebnih odnosov in prostega časa, podlegamo plemenski pregrehi. Predvčerajšnjim smo vstopili v ta krasni novi svet, poln priložnosti in informacij, anarhičen in svobodnjaški, potencialno vseveden, v dveh desetletjih pa se z družabnimi omrežji znajdemo z otroki, ki se zapirajo v mehurčke enako mislečih in čutečih, enako oblečenih, enako nališpanih, enakih okusov in vrednot, med sebi enakimi je drugačnež avtomatično krivoverec, čudak in odpadnik. Tej perverzni logiki digitalnega pobarbarjenja se moramo nekako upreti."

  • Uredništvo

    7. 11. 2023  |  Politika

    »Janša je povsem običajen potek izreka sodbe tolmačil kot nekaj izrednega, nenavadnega, odklonskega«

    "Dogajanje ob petkovem izreku sodbe trikratnemu predsedniku slovenske vlade, dolgoletnemu predsedniku SDS in prvaku opozicije Janezu Janši je bilo simptomatično zanj. Sodnica je izrekla prvostopenjsko sodbo zaradi kaznivega dejanja obrekovanja nekdanjega direktorja STA Bojana Veselinoviča (Janša mu je z nekoliko pesniške svobode očital umor, ki ga ni bilo), ki je Janša ni dobro sprejel. Zatekel se je k teoriji zarote. Ker je sodnica obrazložitev sodbe prebrala, je ocenil, da je bila sodba že vnaprej napisana – torej že pred začetkom sojenja. Povsem običajen potek izreka sodbe je tolmačil kot nekaj izrednega, nenavadnega, odklonskega."

  • Uredništvo

    6. 11. 2023  |  Politika

    Hajdinjak odstopil kot predsednik uprave Darsa

    Nadzorni svet družbe Dars se je danes sestal na izredni seji in obravnaval razkritja v rubriki Fokus na POP TV in v oddaji Tarča na TV Slovenija. V zvezi s tem je sprejel sklep o izvedbi forenzične revizije določenih poslov. Valentin Hajdinjak, predsednik uprave Darsa, pa je nadzornemu svetu podal odstop. Za dobo največ pol leta ga bo nadomestil član uprave David Skornšek.

  • Uredništvo

    7. 11. 2023  |  Kultura

    »Kot vsaka človeška dejavnost je tudi kino političen«

    "Živimo v avdiovizualni dobi, naše stoletje je zasičeno z neobvladljivo količino podob. Da v tem kontekstu osmisliš film, ki ga predvajaš ali gledaš, zahteva ogromno znanja, razumevanja in dojemljivosti, obenem pa tudi vizualno pismenost. Na neki način je film predelava življenja, tudi našega vsakdana, ki ga nekdo interpretira in razloži, ali pa prikaže stvari in občutja, za katere sploh ne vemo ali se jih ne zavedamo, da obstajajo. Kot vsaka človeška dejavnost je tudi kino političen, hkrati pa je to eden izmed najbolj demokratičnih prostorov že vse od svojega nastanka. Film je eno najbolj dostopnih področij umetnosti, saj je namenjen čisto vsem posameznikom in skupinam. Poleg tega sem prepričana, da sta v današnjih časih, ko doživljamo največje spremembe življenja, kot smo ga poznali, in kriza sledi krizi, umetnost in kultura potrebni bolj kot kdaj koli."

  • Uredništvo

    5. 11. 2023  |  Politika

    Mojca Šetinc Pašek / »Po prihodu generalne sekretarke so se v stranki začeli nadzor, sumničenja, iskanje 'izdajalcev'«

    "Vodenje stranke je prepuščeno generalni sekretarki (Vesni Vuković, op. a.), njenemu namestniku Petru Majerletu, eden njenih glavnih prišepetovalcev pa je Damir Črnčec. Po prihodu generalne sekretarke so se v stranki začeli nadzor, sumničenja, iskanje 'izdajalcev' … Tako imamo zdaj na političnem prizorišču dve skrajni plati: na eni strani radikalizirano SDS in na drugi strani populistično Gibanje Svoboda. Obe strani potrebujeta očiščenje, notranjo katarzo. Kajti če se bo to nadaljevalo, se bomo zgolj in samo še obstreljevali z najtežjo možno artilerijo, najhujšimi možnimi topniškimi salvami. Tega v slovenski politiki ne potrebujemo."

  • Uredništvo

    5. 11. 2023  |  Družba

    »Glasba je bila prva zavestna razpoka v našem doživljanju sveta«

    "Zavest je proizvod govora. Je konvencionalna. Ljudje smo večino časa konservativna bitja, redko preskočimo meje vsakdanjega. Da se osvobodimo rutine vsakdana, mora zavest za nekaj časa umolkniti. Načinov, da to dosežemo, je več. Med spanjem so na primer vsi čutni dotoki zaprti. Zato nam svet sanj deluje nevsakdanje. Keith Richards je kitarski rif za Satisfaction slišal v sanjah, Paul McCartney pa je sanjal Yesterday."

  • Uredništvo  |  foto: Črt Piksi

    5. 11. 2023  |  Družba

    FOTO TEDNA / Odprtje Centra Rog

  • Uredništvo

    3. 11. 2023  |  Politika

    Janša obsojen zaradi žaljivega tvita

    Na celjskem okrožnem sodišču se je končalo sojenje predsedniku SDS in bivšemu premierju Janezu Janši v primeru zasebne tožbe nekdanjega direktorja Slovenske tiskovne agencija (STA) Bojana Veselinoviča. Janša je slednjega predlani na Twitterju, danes znanem kot platforma X, obtožil sodelovanja "pri umoru novinarja". 

  • Uredništvo

    3. 11. 2023  |  Družba

    »Ne zgodi se pogosto, da bi se morali pred novo tehnologijo zaščititi, preden bi jo sploh začeli uporabljati«

    "Ne zgodi se pogosto, da bi se morali pred novo tehnologijo zaščititi že leta, če ne desetletja, preden bi jo sploh začeli uporabljati. Varnostni strokovnjaki se že nekaj časa zelo resno sprašujejo o neželenih posledicah prihoda kvantnih računalnikov, čeprav tehnologija za zdaj sploh še ni na voljo. Toda že sama možnost njenega obstoja predstavlja tako veliko grožnjo nekaterim zelo pomembnim sistemom, na katerih temelji delovanje naše civilizacije, da problema preprosto ne moremo prezreti."

  • Uredništvo

    2. 11. 2023, 10:00  |  Družba

    Naslovnica nove Mladine / INDUSTRIJA SAMOPOMOČI

    V petek izide nova Mladina! V novi številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 3. novembra, dalje, preberite vse o ozadju industrije samopomoči. Cvetoči trg gurujstva, coachanja in motivacijskega žlobudranja je namreč preplavljen s samooklicanimi strokovnjaki, ki prodajajo meglo, zakamuflirano v globokoumne nasvete. Avtor naslovnice je Mladinin hišni karikaturist in nagrajenec Prešernovega sklada Tomaž Lavrič.

  • Uredništvo

    1. 11. 2023  |  Politika

    Zakaj se državne institucije tako izogibajo uporabi očitno nujnih pravnih sankcij proti Janezu Janši?

    "Ker gre za razumevanje parlamentarne demokracije in za preživetje na njej temelječe države, si moramo zastaviti vprašanje: zakaj se državne institucije v različnih obdobjih in z različnimi politiki na vrhu tako izogibajo uporabi očitno nujnih pravnih sankcij proti Janezu Janši in zakaj ni ostrih in tehtnih medijskih odzivov nanj? Najprej mi pride na misel strah, nato pa ozadje političnega boja, z vsemi kompromisi, izsiljevanji, kupčijami, dogovori in ostalim, o čemer navadni smrtniki lahko samo ugibamo: takšna dogajanja običajno razkriva šele zgodovina, praviloma mnogo kasneje. Kar se izve v sedanjosti, je običajno naključno odkritje ali pa rezultat žvižgačevega dolgotrajnega in mukotrpnega dela, ki bo na koncu nagrajeno z neizogibno in krivično kaznijo. Dokler ne pride do resnih družbenih sprememb, je minimalna zahteva - pravna država na vseh ravneh."

  • Uredništvo

    1. 11. 2023  |  Politika

    V kateri politični stranki so pravila o izključitvi najmanj demokratična?

    "Minuli teden je na političnem parketu odmevala izključitev dveh članov iz Gibanja Svoboda. Odhodi in izključitve članov političnih strank so se dogajali tudi v preteklosti. Pregled pravil, ki urejajo izključitve iz parlamentarnih strank, kaže, da so ta najmanj demokratična v Gibanju Svoboda. Pred odločitvijo o izključitvi članu namreč sploh ne dajo možnosti zagovora in pojasnjevanja. Tudi vključitev v stranko je omejena – vanjo se je mogoče vključiti le na temelju priporočila dveh članov stranke. O sprejemu v članstvo Gibanja Svoboda nato odloči izvršni odbor stranke."

  • Uredništvo

    31. 10. 2023  |  Svet

    »Najpomembneje je, da ljudje vedo, da hočejo Palestinci zgolj živeti«

    "Zahodne države obsojajo rezultate nasilnih dejanj, ne obsojajo pa vzroka – izraelske okupacije, ki je glavni razlog za širjenje nasilja in smrti na obeh straneh. Svet mora prenehati z dvojnimi merili, saj ta ne bodo prinesla miru. Najpomembneje je, da ljudje vedo, da hočejo Palestinci zgolj živeti, biti to, kar so, biti srečni. Imajo svoje sanje, upe. Palestina je veliko več kot konflikt. Vse, kar si želim, je živeti v miru, brez vojne in nenehnega strahu pred umiranjem, pred tem, da bodo Palestincem zrušili hiše ali jih izselili in v njihova stanovanja naselili druge ljudi."

  • Uredništvo

    30. 10. 2023  |  Politika

    »Da antijanšizem ni dovolj za pošteno upravljanje države, je hinavsko sprenevedanje«

    "Da so Golobovi vladi in Gibanju Svoboda celo njuni volivci in dosedanji podporniki začeli očitati, da antijanšizem ni dovolj za pošteno, kompetentno in učinkovito upravljanje države, je hinavsko sprenevedanje. To smo hoteli in to smo dobili. V čem je zdaj nenadoma problem? Da smo spoznali svojo zmoto in si razočarani premislili?"

  • Uredništvo

    30. 10. 2023  |  Kultura

    »Ne zavedamo se še, kako nevarno orodje je to«

    "Mislim, da se sploh še ne zavedamo, kako nevarno orodje je to. Če ga uporablja človek. Jaz to primerjam z orožjem. Če pištola leži v prazni sobi, ne bo naredila nobene škode. Podobno je z umetno inteligenco (AI). Nevarna postane, ko jo začne uporabljati človek. AI krade vsem umetnikom, ki imajo svoja avtorska dela na spletu, krade njihove stvari in iz tega sestavlja nove podobe. Kdo je potem avtor? Je to človek, ki da AI navodilo, kaj naj ustvari?"

  • Uredništvo

    29. 10. 2023  |  Družba

    »Korupcija je del slovenske družbe že tisoč petsto let«

    "Narcistična kultura, ki prevladuje v naši družbi, ne temelji na upoštevanju moralnih standardov, po drugi strani pa je to tudi del zgodovinsko vzpostavljene slovenske socialne tirnice. Slovenci smo domačijska družba, kar pomeni, da preživetveno nagrajujemo članstvo, in ne sposobnosti. 'Naše' ščitimo ne glede na to, kaj počnejo. Z domačijsko logiko je imel težave že Primož Trubar, dandanes pa se manifestira v različnih političnih aferah. Prav vse slovenske vlade so se ravnale po njej. V takšni kulturi korupcija postane samoumevna in moralno nesporna. To ni značilno le za socializem, kot trdi naša desnica, ampak je del slovenske družbe že tisoč petsto let. Že Trubar poroča o tem. Kdor vlada, poskrbi za svojo domačijo, v okviru katere dopusti skoraj vse, za druge pa vzpostavi stroga moralna pravila. Tako se je v naši zgodovinski tirnici vzpostavila dvojna morala, o kateri govori množica primerov, tudi iz slovenske literature."

  • Uredništvo

    29. 10. 2023  |  Družba

    »Ć deluje kot popoln znak neželene drugačnosti«

    "Sem resen konceptualni umetnik. Ko dobiš nalogo, najprej pogledaš, kaj je na višji ravni abstraktnega, kaj je večji in pomembnejši pojav, znotraj katerega se dogaja tisto, čemur postavljaš spomenik, kot je v tem primeru. S skupino avtorjev smo ugotovili, da ima nacionalizem morda večjo težo kot dejanje izbrisa. Oziroma se z njim prekriva. Pri tem spomeniku smo se spraševali, kakšno ogledalo ali preizkus nacionalizma lahko postavimo. Ć deluje kot popoln znak neželene drugačnosti. Kot temna koža."

  • Uredništvo

    30. 10. 2023  |  Kultura

    Pomemben kanal za omogočanje dialoga med Azijo in Evropo

    Umetniški center Art Istanbul Feshane bo od 29. oktobra do sredine decembra gostil nomadski 10. Bienale Asia-Europe "MEDIATIONS" z naslovom JAZ SEM DRUGI TI, TI SI DRUGI JAZ. Bienale v svoji deseti izdaji nadaljuje svojo izvorno misijo globalne predstavitve konceptualne in medijske umetnosti. Do sedaj je predstavil 727 umetnikov iz 33 evropskih in 34 azijskih držav. V petnajstih letih je postal pomemben kanal za omogočanje dialoga med Azijo in Evropo.

  • Uredništvo  |  foto: Željko Stevanić

    30. 10. 2023  |  Politika

    FOTO TEDNA / Spomenik izbrisanim

  • Uredništvo

    27. 10. 2023  |  Svet

    Vreli planet / Kako izpeljati veliki prehod?

    Podnebne spremembe in prehod na nove vire energije so nekaj, kar se že dogaja. A kaj to pomeni, kako to dejansko spreminja naša življenja? Posebna izdaja Mladine VRELI PLANET (glavnina člankov se ukvarja z energetskimi alternativami, od jedrske energije do obnovljivih virov, seveda z realistično obravnavo fosilnih goriv, ki ostajajo del našega življenja še vsaj nekaj desetletij) je prva publicistična revija na takšnem nivoju v Sloveniji.

  • Uredništvo

    27. 10. 2023  |  Politika

    »Ne pomnim, kdaj smo imeli v dveh ali treh tednih zgoščenih toliko visokooktanskih dogodkov«

    "Vroča politična jesen je blazna. Ne pomnim, kdaj smo imeli v dveh ali treh tednih zgoščenih toliko visokooktanskih dogodkov, kot so odstavitve in odstopi ministrov. Afere se kopičijo, poleg tega pa še intenzivne notranje turbulence znotraj vladne stranke. Letos si ta zguljeni frazem vroča politična jesen zasluži svoje ime."

  • Uredništvo

    27. 10. 2023  |  Svet

    »V ameriški viziji lastnega geopolitičnega položaja gre za primat ohranitve ameriške globalne nadmoči«

    "V ameriški viziji lastnega geopolitičnega položaja gre torej za primat ohranitve ameriške globalne nadmoči, pri čemer pa bi se, sekundarno, ZDA morale izkazati tudi pri vodenju reševanja ključnih globalnih problemov. Prav slednje pa je lakmusov papir ameriške resnične želje po prosvetljenem globalnem vodenju. Adam Tooze, profesor ekonomske zgodovine na University of Columbia, je pred dnevi briljantno seciral to ameriško proklamirano voditeljstvo. Pokazal je, da to, kar uradni Washington imenuje voditeljstvo, ni združevanje, pač pa strategija gradnje zavezništev in oblikovanja blokov. Torej, ZDA resda želijo organizirati svet, toda namesto da bi ga držale skupaj, ga ves čas delijo na nasprotujoče si bloke."

  • Uredništvo

    26. 10. 2023  |  Politika

    Naslovnica nove Mladine / RESNIČNOSTNI ŠOV

    V petek izide nova Mladina! V novi številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 27. oktobra, dalje, preverite, kaj je najtežja naloga predsednika vlade Roberta Goloba. Ubraniti se mora namreč očitkov Tatjane Bobnar o vmešavanju v delo policije ter ubraniti ministra Marjana Šarca in njegov sumljivi razpis za snemanje vojaškega resničnostnega šova. Avtorja fotografij na naslovnici sta Uroš Abram (Marjan Šarec, Tatjana Bobnar) in Borut Krajnc (Robert Golob), za oblikovanje pa je poskrbel Ivian Kan Mujezinović.

  • Uredništvo

    25. 10. 2023  |  Politika

    Je Slovenija obsojena na janšizem in antijanšizem?

    "Poldrugo leto po prelomnih volitvah z množično udeležbo se razmere v slovenski politiki dramatično zaostrujejo. Medtem ko je spomin na grozečo zadnjo vlado pod okriljem SDS vse bolj oddaljen, vodilna parlamentarna stranka Gibanje Svoboda pospešeno izgublja zaupanje med ljudmi. Stranka zaradi burnih notranjih iger postaja vse bolj problematična akterka na domači politični sceni in stopa na pot samouničenja po vzoru predhodnic, ki so tik pred volitvami nastale od zgoraj navzdol, da bi premagale Janeza Janšo."

  • Uredništvo

    25. 10. 2023  |  Kultura

    »Založništvo je vselej tudi politično. Že sam izdelek – knjiga – je političen.«

    "Slovenski projekt zame ni trajal pet dni, ampak najmanj tri ali štiri leta – in za vse nas bo še trajal. S slovensko ekipo smo se pogovarjali o številnih projektih, ki si jih še želimo izpeljati skupaj. Seveda so bile zapletene tako priprave kot izvedba, za obe strani je bila situacija zahtevna, toda rezultat je bil izvrsten. Zdi se, da je bilo vse skupaj načrtovano, orkestrirano, kajti vse je sovpadlo – problematika otvoritvenega govora Slavoja Žižka in podelitev nagrade za mir Salmanu Rushdieju. Poudarjala sta isto, a z drugimi besedami: na eni strani filozof, na drugi pisatelj."

  • Uredništvo

    25. 10. 2023  |  Družba

    »Migracije so nekaj najbolj običajnega v človeški zgodovini«

    "Ljudje se bojimo neznanega in za večino je pojav migracij neznan, zato bi bilo dobro, da bi o njih vedeli več. Cela zgodovina človeštva je zgodovina migracij! Vsi mi smo potomci prednikov, ki so migrirali, najprej znotraj Afrike, nato zunaj nje na vse ostale celine, razen Antarktike. Migracije so nekaj najbolj običajnega v človeški zgodovini, normalen družben pojav, in to ne samo v obdobju lovstva in nabiralništva na začetku razvoja človeštva, ampak tudi kasneje. Eden bistvenih razlogov, da se do migracij ne vzpostavi bolj pozitivnega odnosa, je, da ljudje o njih malo vedo, hkrati pa se »poskuša migracije zelo pogosto izkoristiti v politične ali ideološke namene«, da se zbuja strah, kar še bolj okrepi odnos ljudi do migracij."