Uredništvo
-
27. 3. 2023 | Družba
»Razslojenost je čedalje večja – revež ostane revež«
"Sama vedno pravim, da je vse odvisno od človeka, to je osnova. Dejstvo je, da če se sami ne bomo začeli zavedati, da moramo tam, kjer se le da, poskrbeti zase skozi medsebojno pomoč, skrb za svoje zdravje, potem se nam slabo piše. To, kar se dogaja na področju zakona o dolgotrajni oskrbi, je kazalnik, kako se država odmika od skrbi za človeka. Treba se je vprašati, kje smo zgrešili."
-
26. 3. 2023 | Politika
»Vojna v Ukrajini koristi Kitajski, da realizira svoje ambicije v odnosu do ZDA«
"Vojna v Ukrajini destabilizira širši vzhodnoevropski, transsibirski in centralnoazijski prostor, skozi katerega naj bi se Kitajska povezala z zahodom v gigantskem projektu nove svilne poti 'En pas, ena pot'. Dolgoročna varnostna destabilizacija, ki v radikalni obliki ne izključuje niti morebitnega razpada Ruske federacije na neke nove, atomizirane državne entitete, najbolj neposredno ogroža izvedljivost te futuristične vizije kitajskega povezovanja z Evropo. Zaradi teh nasprotujočih, pozitivno-negativno delujočih trendov, ki jih povzroča vojna v Ukrajini, mora Kitajska prej ali slej opustiti sedanjo, na videz nevtralno vlogo v tej vojni in se aktivneje vključiti v njeno končanje. Vojna v Ukrajini skozi ekonomsko izčrpavanje Rusije koristi Kitajski, da realizira svoje ambicije v odnosu do ZDA. Ne preseneča, da se v ZDA vse glasneje postavljajo vprašanja na obeh političnih polih, kako dolgo bodo ZDA še pomagale Ukrajini v vojni z Rusijo in s tem posredno krepile Kitajsko, njihovo najpomembnejšo globalno rivalko, konkurentko, če že ne sovražnico. Rusija se v tem geopolitičnem spopadu za globalni vrh iz Putinove vizije zgodovinske Rusije vse bolj spreminja v priročno kitajsko provinco oziroma v njeno severno vazalko. Če kdo, potem Kitajska ve, kako si pomagati z vazali."
-
26. 3. 2023 | Kultura
Let 3 / »Proti čemu se borimo? Proti vsemu.«
"Proti čemu se borimo? Proti vsemu. Mislim, da je jasno, da je Mama ŠČ! pesem proti vojni. Proti kapitalizmu, proti komunizmu, proti religijam, proti vsemu. Čeprav ne vem, ali je izraz 'boriti se' res najboljši ... Poudarjamo neponovljivost in unikatnost vsakega posameznika, poudarjamo to, da pod površino vsakega človeškega bitja vedno vre. Potrebujemo mir in potrebujemo nemir, takšna bitja smo. Zato je morda boljša definicija Let 3 ta, da opozarjamo ljudi."
-
26. 3. 2023 | Politika
»Sovražni govor je nedvomno glavni proizvod slovenske desnice, predvsem stranke SDS«
"Uradni organ za zatiranje sovražnega govora zamuja sedem let, od uradne ustanovitve Nova24TV in satelitskih medijev. Za širjenje sovražnega govora je torej najprej odgovorna vlada, ki je bila na oblasti leta 2016. Izvor sovražnega govora nikoli ni bil jasen: je pa nedvomno glavni proizvod slovenske desnice, predvsem stranke SDS, in je neposredno povezan z neonacističnimi skupinami in revizionističnimi idejami. Sovražni govor je vsekakor obstajal že prej, eden njegovih pionirjev je prav gotovo sam Janez Janša, ob javnem nastopanju nekaterih v dolgem trajanju - na primer Jelinčiča, pa tudi sporadičnih nastopih drugih na desnih obzorjih. A zgodovina Nova24TV je zgodovina glavnega vala sovražnega govora v Sloveniji. To dokazujejo poteze desničarskega medijskega konglomerata: psevdonimi avtorjev, odstranjevanje pretirano neprimernih besedil, ko se pokaže nevarnost pregona, nedostopnost iskalnih mehanizmov na portalu, organizacija kompenziranih komentatorjev (botov), fotošoping in fotomontaže, negiranje vseh novinarskih pravil in seveda nejasno financiranje."
-
26. 3. 2023 | Politika
»Janez dobro ve, da je edina opcija stalna vojna«
"Janez dobro ve, da je edina opcija stalna vojna. On jo tako ali tako bije že ves čas. Zadnja leta predvsem z mediji, levičarji, civilnodružbenimi gibanji in z vsemi, ki ne razmišljajo tako kot on. Janša je izjemen taktik. Ves čas te vabi k dialogu in ves čas te napada. Temu bi se lahko banalno reklo tudi partizanski način bojevanja. Ves čas ti nastavlja pasti in napada iz zasede."
-
25. 3. 2023 | Politika
»Janša Golobu nikoli ni dovolil, da bi zajel zrak«
"Po skorajda letu od volitev, ki so razsedlale Janeza Janšo in priložnost dale Robertu Golobu, se javnost vpraša, kaj se je zgodilo, da tempo politične pobude še vedno narekuje Janša, Golobu pa iz rok v konkretnih odstotkih polzi ogromno zaupanje ljudi, ki so mu ga izkazali na volitvah. Kar zadeva tempo, Janša Golobu nikoli ni dovolil, da bi zajel zrak. Takoj po volitvah je v času sestavljanja vlade poskrbel za proceduralno blokado, ki je Golobu onemogočila kadrovsko (ministrsko) zapolnitev mest vlade pa tudi sprejetje novega zakona o RTV."
-
25. 3. 2023 | Kultura
»Vedno smo vedeli, da smo za Ukrajino na vrsti mi«
"Kako se počutimo, ker smo pod nenehnim stresom zaradi naših meja? Nikoli se nismo počutili zares varne. Vedno smo vedeli, da smo za Ukrajino na vrsti mi. Ves čas je bilo jasno, da bo v nekem trenutku Rusija hotela oživiti imperij. Evropejci tega niso hoteli videti, pri nas je to bilo ves čas prisotno. Vedeli smo tako, kot so Belorusi vedeli, na katero stran se bo postavila njihova država. V tem trenutku smo imeli srečo, da smo imeli novo vlado. Pred tremi leti so bili v Moldaviji na oblasti komunisti. Če bi Rusi napadli takrat, bi mi bili Ukrajina. Ampak vmes smo izvolili proevropsko vlado in se nam je odprlo okno proti EU. Priprlo. Ko se je vojna začela, sem bila ponosna na svojo domovino."
-
24. 3. 2023 | Družba
»Pri uvajanju novih tehnologij moramo biti pazljivi, a hkrati ne preveč črnogledi«
"V zadnjih mesecih smo bili priča izjemnemu napredku številnih računalniških orodij, ki znajo učinkovito opravljati naloge, za katere se je še nedavno zdelo, da jih lahko dobro in zanesljivo izvajamo le ljudje. Sistemi umetne inteligence, kot jim pravimo, ker dobro posnemajo nekatere človeške kognitivne zmožnosti, že zelo uspešno prepoznavajo in ustvarjajo slike, razumejo in sintetizirajo govor, pišejo besedila ter sprejemajo ukaze v običajnem vsakdanjem jeziku."
-
24. 3. 2023 | Družba
"Ženske si zaradi zgodovinskih okoliščin in tisočletij zatiranja še danes nismo uspele izboriti pravega mesta v javnem prostoru tudi zaradi lastne negotovosti."
-
22. 3. 2023 | Politika
Naslovnica nove Mladine / Od Hipokrata do hipokrita
V petek izide nova Mladina! Avtor tokratne naslovnice je Damjan Ilić. V novi številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 24. marca, dalje, pišemo o spornih praksah, s katerimi si nekateri zdravniki povečujejo dohodke. Ne zamudite!
-
22. 3. 2023 | Politika
»To je velik zalogaj za Slovenijo«
"Na volitvah za članstvo v Varnostnem svetu OZN sodelujejo vse države članice generalne skupščine OZN. Pričakovati je, da bo glasovalo 193 držav, kar bi pomenilo, da bo treba zbrati 129 glasov. To je velik zalogaj za Slovenijo. Nisem prepričan, da je mogoče toliko glasov dobiti v prvem krogu glasovanja. Belorusija je neznanka. Kampanje, v nasprotju s Slovenijo, nima. Iz tega lahko sklepamo, da se z njeno kandidaturo več ukvarjata Rusija in Kitajska, ki ima velik vpliv v Karibih, Aziji in afriških državah. Najslabše bi se za Slovenijo izšlo, če bi v generalni skupščini nastala blokada in bi dobila večino v glasovanjih, ki pa ne bi bila zadostna za izvolitev."
-
22. 3. 2023 | Družba
Se Slovenija res lahko postavi ob bok najboljšim državam?
"Zoisove štipendije so morebiti videti kot dodana vrednost v sistemu izobraževanja, a v resnici gre za osnove. Poraja se namreč vprašanje, ali se Slovenija res lahko – v perspektivi – postavi ob bok najboljšim državam, ki 'tekmujejo' zlasti na področjih znanosti in tehnologije, če pa že v začetni fazi premalo ceni talente. Pri tem niti ne gre toliko za sposobnost prepoznavanja talentov – ti sistemi na raznovrstnih področjih, od primarnih raziskovalnih nalog do porajajoče se umetnosti, delujejo. Ko je treba talente podpreti, pa država ne prevzame odgovornosti."
-
22. 3. 2023 | Kultura
»Hidžab ni nikoli izbira ženske. Nikoli!«
"Hidžab je šele začetek, konec koncev je to samo kos blaga – pa čeprav zelo pomemben. Ampak če se ženske uprejo pokrivanju las, se bodo potem morda uprle še čemu drugemu. Kot ženska na primer ne smeš v tujino brez moževega ali bratovega dovoljenja."
-
22. 3. 2023 | Politika
Đoković / »Ne obžalujem odločitve glede cepljenja«
"Ničesar ne obžalujem. Skozi življenje sem se naučil, da te obžalovanja le zavirajo in ne spustijo iz preteklosti. Tega si ne želim. Tudi preveč v prihodnost ne bi zrl. Želim živeti v sedanjosti in delovati za boljšo prihodnost."
-
20. 3. 2023 | Politika
Robert Golob / »Poanta je v rešitvah, ne v tem, kakšna je časovnica«
"Drži, da smo kot prva dva koraka napovedali prenovo ZZZS-ja in digitalizacijo. Osnutka obeh dveh zakonov sta že pripravljena in sta že nekaj časa v razpravi na strateškem svetu za zdravstvo. V tem trenutku poteka usklajevanje pogledov med strateškim svetom za zdravstvo in ekipo ministrstva. Prepričan sem, da bomo ta teden usklajevanje zaključili. Upam, da bomo to lahko poslali naprej socialnim partnerjem, pravi, v obravnavo na ESS, ker želimo vključiti v razpravo o teh zakonskih spremembah čim širši krog zainteresiranih deležnikov."
-
21. 3. 2023 | Družba
Temu so se izogibali številni direktorji zdravstvenih ustanov
"Številni direktorji zdravstvenih ustanov so se v zadnjih desetletjih po najboljših močeh izogibali možnosti, da bi se komu zamerili. Rezultati so na dlani: nekateri zaposlenih v zdravstvu so se v tem času vedli, kot bi jim bilo dovoljeno praktično vse. Pri tem se niso nujno zmotili. Bolniki, ki so bili zaradi dopuščanja nereda in samovolje tako ali drugače prikrajšani, so bili prioriteta le na papirju. Nedoslednost je odpirala pot za raznovrstne anomalije. Zdravstveni delavci in njihovi sodelavci, ki jih je to motilo, so bili vse slabše volje. Nekateri med njimi so zapuščali svoja delovišča. Zdaj je ljubljanski UKC spet pod drobnogledom. Težki časi največje med bolnišnicami so voda na mlin poskusom, da bi pomemben del zdravljenj – in s tem denarja – iz javnih bolnišnic na dolgi rok preusmerili k zasebnikom. Neizrečeno ostaja, da gre v primeru UKC Ljubljana vendarle za zavod, kjer so bila vrata za bolnike odprta – tudi ko so si s tem nakopali izgubo."
-
21. 3. 2023 | Kultura
Orto Fest / Največji klubski festival v Sloveniji
Od 30. marca do 29. aprila bo v Orto baru v Ljubljani potekal že 23. Orto Fest, največji klubski festival v Sloveniji. V svoji zgodovini je gostil že več kot 700 glasbenih skupin in izvajalcev. Tudi letos bo Orto Fest žanrsko izjemno raznolik, na njem pa bo nastopilo kar 20 domačih in 10 tujih glasbenih izvajalcev, med njimi skupine Dan D, Koala Voice, Paraf, Grč, Slon in Sadež, Elvis Jackson, Niet in druge.
-
19. 3. 2023 | Politika
»Trditev, da brez osamosvojitvenega muzeja ni samostojne države, je preprosto laž«
"Trditev, da brez osamosvojitvenega muzeja ni samostojne države, je preprosto laž. Vodja opozicije Janez Janša javno, predrzno in na debelo laže o primerjalnih razlogih za odprtje Muzeja osamosvojitve Slovenije. Veliko bolje bi bilo, če bi vztrajal pri unikatnosti slovenskega koncepta takšnega muzeja: a v tem primeru bi bilo treba organizirati resnično strokovno razpravo znotraj desne politične in znanstvene hemisfere, kar pa je težko zaradi pomanjkanja dobrih zgodovinarjev in amaterskega sramotenja priročnih 'zgodovinarjev', ki temo obravnavajo izključno z vidika samooklicanih osamosvojiteljev."
-
19. 3. 2023 | Politika
»Veliko ljudi je prepričanih, da je predsednik samo figura s premalo moči«
"Funkcija predsednika, zdaj predsednice, je pozicija, na kateri je mogoče veliko narediti. Veliko ljudi je prepričanih, da je to samo protokolarna funkcija, da je predsednik samo figura s premalo moči. S tem se lahko strinjam, vendar se moramo zavedati, da je Slovenija parlamentarna, ne predsedniška demokracija. Zanimivo je, da se je naša država odločila za neposredne volitve predsednika, a z malo moči. V večini parlamentarnih demokracij predsednika imenujejo v parlamentu. Žal so ustavo pisali s predpostavko, da predsednik ne sme imeti prevelike moči, saj so pričakovali zmago gospoda Milana Kučana. Položaj predsednika se je zaradi tega v glavnem zreduciral na protokol. Upam, da bodo snovalci ustavnih sprememb resno razmislili o predsedniških pooblastilih. Kot pravnico me boli, da moram biti samo pismonoša med državnim zborom in uradnim listom. Tudi če se z zakonom ne strinjam, ga hočeš nočeš moram podpisati."
-
19. 3. 2023 | Družba
»Ko najbolj povprečni moški srednjih let razlagajo svet«
"Okoli 8. marca vedno dobim precej medijskih vabil, češ da naj komentiram ženske zadeve, kot da bi bila zato, ker sem ženska, prikladna predvsem za govorjenje o ženskah, čemur je namenjena prva polovica marca, v drugih mesecih v letu pa očitno nimam ničesar povedati. Kot da ne bi mogla komentirati denimo politike ali drugih, z zgodovino povezanih tem. Še vedno vidimo, da so moški v televizijskih studiih univerzalni komentatorji vseh tem, ženske pa so specializirane za nekaj nišnih zadev. Ko 8. marec mine in prižgem televizijo, spet vidim štiri najbolj povprečne moške srednjih let, kako mi razlagajo svet."
-
19. 3. 2023 | Družba
»Na volitve gre približno polovica ljudi. Kaj torej pomeni, ko rečemo, da imamo demokracijo?«
"Precej nekoristno je s prstom kazati na druge države in njihove težave z demokracijo, kot da se to nas niti najmanj ne tiče. Economistova lestvica seveda ni edino merodajno rangiranje, bila pa je priročen način, da podčrtamo poanto: na volitve gre približno polovica ljudi. Kaj torej pomeni, ko rečemo, da imamo demokracijo? Ljudi politika ne zanima, nočejo sodelovati pri odločanju, ker imajo občutek, da tako ali tako nimajo nobene moči. A ne moremo pričakovati, da se bo kaj spremenilo, če se nismo pripraljeni angažirati niti na najnižji stopnji, na ravni lokalne skupnosti."
-
18. 3. 2023 | Politika
»Glasovali smo tudi zato, da spet dobimo oblast, ki razume glas ljudstva«
"V bistvu smo dali glas spremembi, ki naj nas pusti na miru. Osnovno sporočilo je bilo v nekem smislu paradoksalno. Da, hočemo spremembo, vendar se me ta sprememba ne sme dotikati. Bil je to vpijoči glas, ki je zahteval avtonomijo in svobodo. Preprosto smo glasovali zato, da se oblast neha vtikati v mene, mi strašiti, mi groziti, me špricati z vodnimi topovi in v mene metati solzivec. Glasovali smo zato, da se nenormalnost vrne nazaj v normalnost. Da ustavimo nevarno drsenje v avtokracijo."
-
18. 3. 2023 | Kultura
»Svet je prevelik in človek premajhen, kot zrno peska«
"Saj kaj pa nam preostane drugega, kot da smo skromni? Svet je prevelik in človek premajhen, kot zrno peska. A klub temu se je treba zavedati, da je življenje eno in edino. Zavedam se minljivosti, ki pa me navdaja s hvaležnostjo, da živim. Zavedam se tudi, da so v življenju najpomembnejši medsebojni odnosi in da je biti sam veliko težje kot biti z nekom."
-
17. 3. 2023 | Politika
»Ko feminizem postane politika, je kontroverzen«
"Ko feminizem postane politika, ko ne pomeni več samo nekega splošnega, nedefiniranega konsenza, ampak zadobi pomen sistemske vključitve enakosti spolov v zunanjepolitično agendo, varnostno politiko, razvojno pomoč, je kontroverzen. Zatrese ustaljene hierarhije moči in institucije, ukrojene po enem spolu. Zato ne preseneča, da je aktualni feministični val, z napovedmi nemške prve diplomatke Annalene Baerbock in tukajšnje zunanje ministrice Tanje Fajon, naletel na nasmehe, zaničevanje, zmedo, odbojnost."
-
17. 3. 2023 | Družba
»Rupnik je ali je bil prijatelj papeža Frančiška«
"Marko Rupnik je ali je bil prijatelj papeža Frančiška. V Rimu so zato številni poznavalci prepričani, da je bilo Rupnikovo izobčenje iz Cerkve po tem, ko je priznal, da je dal odvezo ženski, s katero je imel spolne odnose, in se za to bojda pokesal, preklicano prav zaradi tesnih povezav s papežem in vplivneži iz njegovega kroga. Iz istega razloga naj bi Rupnik mirno kršil tudi ukrep predstojnika Johana Verschuerna, ki mu je prepovedal maševanje in javno delovanje. Nedavno je namreč v eni od bazilik v centru Rima sodeloval pri maši, ki so se je lahko udeležili tudi zunanji obiskovalci, in nato prisotnim razkazoval svoje mozaike, je poročal časnik Domani. Koliko in kaj je o dogajanju v skupnosti Loyola vedel papež, je sicer težko presojati, dejstvo pa je, da je obtožbe redovnic zoper Rupnika kot verodostojne potrdilo vodstvo reda, ki mu Rupnik pripada. Zakaj se torej nič ne premakne? Zakaj se nasilni manipulator reži vsem, ki pričakujejo 'pravično kazen', zakaj začetne premike v transparentnost prekriva molk, Rupnik pa lahko nekaznovano počne, kar počne, ne glede na to, da je kršil kanonsko pravo in po zatrdilih nadrejenih duhovno, fizično in spolno zlorabljal redovnice?"
-
16. 3. 2023 | Politika
Naslovnica nove Mladine: AIR SLOVENIA
V petek izide nova Mladina! Naslovnico je ilustriral nagrajenec Prešernovega sklada in Mladinin hišni karikaturist Tomaž Lavrič. V novi številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 17. marca, dalje, pišemo o tem, ali lahko Slovenija dobi novega nacionalnega letalskega prevoznika. Ne zamudite!
-
16. 3. 2023 | Politika
Kakšno šolo hočemo za naslednje desetletje?
"Na novem ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, katerega vodenje je po vseh referendumih in političnih rošadah prevzel profesor pedagogike Darjo Felda, ob soočenju z raznovrstnimi vprašanji poskušajo dajati kooperativen vtis. Sporočili so, da so že oblikovali delovno skupino, ki se bo lotila novega nacionalnega programa za vzgojo in izobraževanje za naslednje desetletno obdobje. V njem naj bi naslovili vsa ključna področja: poučevanje, učenje, spremljanje napredka ter preverjanje in ocenjevanje znanja. Posvetili se bodo družbenemu razvoju in vlogi vzgoje in izobraževanja pri postavljanju odskočnih desk za prihodnost, tako za učence kot za učitelje. Proces so poimenovali 'šolska reforma' in o njej razpravljali na vladnem sestanku na Brdu. Med drugim je bilo slišati napovedi o krepitvi digitalnega učenja in digitalnega šolskega sistema ter pripravah na trg dela. Kaj naj bi to pomenilo in kako bi se s tem rešile – ali pa zapletle – socializacijske dileme, za zdaj ni jasno."
-
16. 3. 2023 | Svet
VIDEO / Posnetek incidenta med ruskim letalom in ameriškim dronom
Ameriško obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetek, ki prikazuje, kako se je rusko vojaško letalo močno približalo ameriškemu vojaškemu brezpilotnemu letalu nad Črnim morjem.
-
16. 3. 2023 | Politika
Tanja Fajon / »Ženske v politiki moramo imeti bistveno bolj trdo kožo«
"Včasih rečem, da moramo ženske v politiki imeti bistveno bolj trdo kožo. Politika ni preveč prijazno okolje, veliko je diskreditacij, nizkih udarcev, med ljudmi je določena mera apatije in nezaupanja v politiko. Verjetno smo za to tudi sami v veliki meri odgovorni, če z zgledom prerivanja in prerekanja soljudem sporočamo, da smo sovražni, neprijazni ali da se nismo sposobni pogovarjati, nam sledijo. Še hujše pa je, da imamo politike, ki po družabnih omrežjih širijo nestrpni govor, širijo nevarno retoriko, žalijo, napadajo, žalijo ženske, in če to delajo politiki, ki imajo ugled in so javne osebe, se ljudje lahko po njih tudi hitro zgledujejo. Mislim, da moramo vsi, predvsem tisti, ki zasedamo javne in odgovorne položaje, in na prvem mestu smo to politiki, ravnati z zgledom. Sama nikoli ne bom nikogar žalila, ne bom napadala, ne bom se lagala, znam se tudi opravičiti in poslušati in mislim, da je to tista moč, ki jo politik mora imeti; da je sposoben presegati različne poglede, da je sposoben spoštovati, poslušati in pa tudi slišati. To je moč politika, ne pa tisto, da skuša ljudi še bolj spreti ali da uporablja jezik, ki je dejansko nesprejemljiv."
-
14. 3. 2023 | Družba
SUŽNJI / Kako je človek postal blago
Posebna izdaja Mladine SUŽENJSTVO se osredotoča na Evropo in na neznane razsežnosti suženjstva. Čeprav v Evropi s prstom radi kažemo predvsem na Veliko Britanijo, Portugalsko, Španijo, Belgijo in Nizozemsko, seveda pa najprej na ZDA, so v zasužnjevanju sodelovale tudi druge evropske države, vključno z na primer Nemčijo ter skandinavskimi državami. A pravi šoki bralca šele čakajo! Mar ste na primer vedeli, da so bili prvi sužnji v Evropi Slovani? Da so bili za Franke na primer med priljubljenimi viri sužnjev prav kraji med Alpami in Jadranskim morjem? Ste vedeli torej, da je bila Slovenija vir evropskih sužnjev, zasužnjevali pa so tako može, ženske kot otroke? A posebna izdaja razkriva še marsikaj. Ste na primer vedeli, da je bil španski pisatelj Miguel de Cervantes v mladih letih ugrabljen in odpeljal iz Španije za belega sužnja v severno Afriko?
