Uredništvo

  • Uredništvo

    25. 1. 2023  |  Politika

    Naslovnica nove Mladine / FINSKI MODEL

    V petek izide nova Mladina! Avtor fotografije na tokratni naslovnici je Borut Krajnc, za oblikovanje pa je poskrbel Ivian Kan Mujezinović. V novi številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 27. januarja, dalje, pišemo o tem, zakaj nam minister za zdravje Bešič Loredan za zgled ponuja Finsko. Tam imajo namreč medicinske sestre večjo vlogo kot pri nas. Ne zamudite! 

  • Uredništvo

    25. 1. 2023  |  Politika

    Bodo reformo napisali predvsem zdravniki, ki si ne bodo kratili možnosti priti do dragega avtomobila?

    "Da nam je Finska všeč, je jasno že dalj časa. Finska je bila navdih za reformo šolskega sistema, iz Finske smo uvozili oklepnike za našo vojsko. Zakaj torej Finska ne bi bila zgled tudi za reformo našega zdravstvenega sistema? "

  • Uredništvo

    25. 1. 2023  |  Politika

    »Kaže, da projekt novega muzeja, ki si ga je zamislila Janševa vlada, vendarle ne bo uspel«

    "Prilaščanje zaslug, ropotanje in grožnje, povezane z osamosvojitvijo, presegajo vsakršne norme. Upravičeno bi pričakovali, da bi tako pomembno obdobje, ki predstavlja temelj naše državnosti, delovalo združevalno, da bi nas vsaj ob praznikih poenotilo. Žal te zrelosti ne premoremo, osebna politična preračunavanja vedno prevladajo, ljudje pa smo že povsem apatični, čustveno otopeli ob nenehnem netenju sovraštva, sporov in širjenja prepadov."

  • Uredništvo

    25. 1. 2023  |  Kultura

    Brezčasni družbeni problemi

    Med 30. januarjem in 4. februarjem bo v Mestnem gledališču ljubljanskem potekal regionalni gledališki festival Ruta Grupa Triglav, ki v Ljubljani premierno zaživel lani. Na odru se bo zvrstilo šest uprizoritev gledališč iz šestih republik nekdanje Jugoslavije. Festival bodo 30. januarja ob 19.00 odprli s premiero drame Praznovanje, katere avtorji so Thomas Vinterberg, Mogens Rukov in Bo Hr. Hansen. Dramo, ki jo je režiral Janusz Kica, tako kot nekoč tudi danes fascinira in vznemirja, njena tema pa univerzalna.

  • Uredništvo

    24. 1. 2023  |  Politika

    Sindikati / »Že vseskozi se zavzemamo za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja«

    Sindikalne centrale so v sporočilu za javnost "z veliko pozornostjo in zaskrbljenostjo" zapisale, da spremljajo napovedi Golobove vlade o zdravstveni reformi. "Kot eden od socialnih partnerjev v Ekonomsko-socialnem svetu ter kot predstavniki aktivnih zavarovancev v skupščini ZZZS že dolga leta opozarjamo, da je stanje v zdravstvu več kot samo resno in da so nekatere spremembe nujne. A temeljna usmeritev vlade ter vseh odločevalk in odločevalcev mora biti krepitev in utrjevanje javnega zdravstva," so zapisali sindikati in poudarili, da je dostopnost do zdravnika na primarnem nivoju ter skrajšanje čakalnih vrst predpogoj za "pravočasno zdravstveno oskrbo". 

  • Uredništvo

    24. 1. 2023  |  Politika

    Golob Mahniču / »Ali boste kdaj preboleli 24. april?«

    "Fascinantno je poslušati vaše konstrukte, ki so v celoti izmišljeni. Vedno znova se človek vpraša, ali boste kdaj preboleli 24. april. Očitno ga ne morete."

  • Uredništvo

    24. 1. 2023  |  Politika

    »Zgodovina mora ostati v rokah zgodovinarjev, ne politike«

    "Tukaj sledimo strokovnim pomislekom, izpostavljenih že ob ustanovitvi: da nima ustreznih prostorov, nima ustanovne zbirke, saj so artefakti v muzeju novejše zgodovine in drugih tovrstnih ustanovah po Sloveniji. Tukaj smo združili dve nacionalni ustanovi, pri čemer ni bilo podlage za nacionalno razpravo,. Muzeji so v zadnjih letih doživljali sistemsko zanemarjenost, treba jih je sistemsko podpreti, jim pomagati, da se bodo posodobili. Zgodovina mora ostati v rokah zgodovinarjev, ne politike."

  • Uredništvo

    24. 1. 2023  |  Kultura

    Umetna inteligenca kot orodja izključitve

    V Projektnem prostoru Aksioma bo od 25. januarja do 24. februarja na ogled projekt Sanele Jahić z naslovom Pogled od nikoder, ki raziskuje, kako je družbeno uporabljeno tehnološko orodje ne le neposredno prepleteno z nerazrešenimi krivicami našega trenutnega sistema, pač pa dejansko pospešuje prehod k avtoritarizmu, ki je prisoten v tehnološki industriji sami, v politiki različnih držav in institucij in v vzponu skrajno desnih političnih gibanj.

  • Uredništvo

    23. 1. 2023  |  Družba

    »V Sloveniji si revež, če si malo ali srednje bolan«

    “Mislim, da naše javno zdravstvo dela vrhunsko. A predvsem za tiste, ki so hudo bolni. Pri nas si revež, če si malo ali srednje bolan. Takrat te ne vzamejo resno, čakaš v čakalnih vrstah. Ne zavedamo se, da je za nekoga, ki je prehlajen, to enako pomembno, kot za nekoga, ki ima pljučnega raka. Vse pa imamo na istem imenovalniku – bolnik. Treba je razumeti oba.”

  • Uredništvo

    23. 1. 2023  |  Politika

    »Slovenija ni tako siromašna, da ne bi mogla biti (še) radodarnejša«

    "A ne glede na to, kaj je bil sprožilni moment za serijske zahtevke za povišice v javnem sektorju, sem še vedno prepričan, da Slovenija — namreč kot država, proračunsko — ni tako siromašna, da ne bi mogla biti (še) radodarnejša. Seveda pa bi za to bila potrebna bistvena prerazporeditev bogastva. Ali imetja, da ne bo zvenelo preveč pretenciozno."

  • Uredništvo

    23. 1. 2023  |  Svet

    Kako izboljšati kakovost življenja v mestu?

    Na Dunaju skupaj s prebivalci iščejo ideje za izboljšanje kakovosti življenja v mestu, zato letos začenjajo z drugo izdajo projekta "Dunajska podnebna ekipa", ki prebivalke in prebivalce vabi k oddaji pobud za izboljšanje kakovosti življenja v mestu. Projekt na ta način spodbuja večjo vključenost prebivalcev v odločevalne procese mestne politike in uprave. V letu 2022 so izbrali 19 zmagovalnih pobud, ki jih bodo izpeljali do konca leta 2024.

  • Uredništvo

    23. 1. 2023  |  Politika

    Direktor Nova24TV / »Vrednostno smo tam, kjer je stranka SDS«

    "To nam govorijo zato, ker smo vrednostno tam, kjer je stranka SDS. Naše vrednote, ki jih zagovarjamo od prvega dne nastanka – da smo medij evropskih konservativnih vrednot. In nikoli tega nismo skrivali! Je pa katastrofa, da ima Janša pet delnic Nove24TV, kar ne predstavlja niti desetinko odstotka, se pravi, da nima nobenega vpliva na upravljanje tega podjetja."

  • Uredništvo

    22. 1. 2023  |  Politika

    »Antijanšizem ni dovolj za uspešno vladanje«

    "Vlada se zanaša na to, da je njen antijanšizem dovolj za uspešno vladanje. Pa ni. To ne more nadomestiti pomanjkanja znanja in izkušenj. Antijanšizem je uspešen politični program za zmago na volitvah. Je pa premalo za uspešno vladanje. Za uspešno vladanje je treba znati razumeti in reševati probleme. In antijanšizem ti tega ne dá."

  • Uredništvo

    22. 1. 2023  |  Politika

    »V primeru pozitivnega razpleta se bo Golob dokazal kot odličen politični strateg«

    "In še nekaj je zanesljivo: politično preživetje Roberta Goloba je postalo neposredno odvisno od (ne)uspešnosti zdravstvene reforme. V primeru pozitivnega razpleta se bo dokazal kot odličen politični strateg, nova zdravstvena zakonodaja bo dosegla status Kardeljevega zakona o združenem delu."

  • Uredništvo

    22. 1. 2023  |  Družba

    »Za kapitalistično družbo umetnost ni zanimiva«

    "V današnjem času ne gre samo za prezrtost posameznih dogodkov, gre za prezrtost umetnosti, ki je postavljena ne v drugi, ampak v deseti plan družbenega dogajanja. Za kapitalistično družbo umetnost ni zanimiva, ne prinaša nobenega profita, samo jemlje. Duh kapitalističnega časa je tak. Proti temu se moramo neprestano boriti, ker je odrinjenost umetnosti in kulture na rob družbenega dogajanja civilizacijska katastrofa. Ko ni več kulture, je samo še kapitalizem in konec civilizacije."

  • Uredništvo

    22. 1. 2023  |  Politika

    »Za njih je rdeča zvezda na istem nivoju kot kljukasti križ«

    "To, da hočeš biti nekje vmes, da se sklicuješ na fantomsko sredino, je diskurz, ki ne bo pripeljal daleč. Je modna muha in agenda, ki jo diktirajo tudi mediji. Posebej takrat, ko govorijo o skrajnostih. Ko recimo govorijo o desnih skrajnežih, vedno dodajo, da enako velja tudi za leve skrajneže. Ko omenjajo nesprejemljive prakse, morajo vedno v isto vrečo strpati recimo skrajni fašizem in socialistične ideje. Še z večjim veseljem pa opletajo z nekim komunizmom. Njihovimi simboli. Za njih je rdeča zvezda na istem nivoju kot kljukasti križ." 

  • Uredništvo

    21. 1. 2023  |  Politika

    V koaliciji so si morali najprej naliti čistega vina

    "Koalicijski vrh se ni razpletel tako, kot je Robert Golob napovedal v sklicu. Da bo leto 2023 leto reform, našteli so jih šest (zdravstvena, davčna, pokojninska, plačna, šolska, stanovanjska), je jasno že nekaj mesecev, a je včeraj prišlo do svojevrstne streznitve oziroma do spoznanja, da do reform ni mogoče priti čez noč. In da zanje potrebuješ ne le voljo, ampak predvsem trdno koalicijo, politično soglasje in podporo javnosti. Teme, ki jih je napovedoval predsednik vlade, so izjemno kompleksne in zahtevne. Zato ne preseneča, da so namesto naštevanja reform in seznanjanja s predlogi resornih ministrov na koalicijskem vrhu več ur razpravljali le o zdravstvu. O kraljici reform, na kateri – kar zveni že oguljeno – stoji in pade aktualna vlada. Tako kot že nekaj njenih predhodnic. V koaliciji so si morali najprej naliti čistega vina na področju, ki po prepričanju večine prebivalcev Slovenije predstavlja ključno temo."

  • Uredništvo

    20. 1. 2023  |  Družba

    Ihan / »ZZZS nikoli ni imela odgovornosti za to, če njeni zavarovanci ostajajo na cesti«

    "Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v primeru pomanjkanja denarja ni treba razmišljati o zdravstveni stroki (prilagajanje optimalne košarice storitev v okviru možnosti), ampak lahko kar počez, po birokratsko 'reže' število storitev in brezbrižno prepušča 'presežne' bolnike vrstam in divjemu trgu samoplačniških storitev. Splošni dogovor je pravzaprav avtomatski generator za ustvarjanje vrst, katerega najpomembnejši namen je, da nikomur od sistemskih zdravstvenih igralcev (politika, ZZZS, izvajalci) ni treba biti nerodno ali celo odgovarjati pred nezdravljenimi bolniki, ki ostanejo v vrstah zunaj sistema. "

  • Uredništvo

    20. 1. 2023  |  Politika

    Janez Janša / »Mi smo itak za vse krivi«

    "Mi smo itak za vse krivi. Bilo bi čudno, če ne bi še za to. Dejstvo pa je, da so za to pisanje verjetno kriva neka nakazila, o katerih so bili objavljeni dokumenti. Po mojem mnenju gre zgolj za vrh ledene gore in zelo obžalujem, da že od maja zaman čakamo na tiste tri podpise poslancev Nove Slovenije, ki so bili obljubljeni, da se ustanovi preiskovalna komisija tudi v slovenskem državnem zboru, da se te sume razišče. Pa naj se ugotovi, zakaj je pravzaprav šlo. Ker očitno policija ne po vseh teh posegih, kot smo videli, tukaj ne bo nič naredila. Zelo dvomim, da tudi tožilstvo ali pa sodniki, po tem, ko so veselo ploskali za teh 600 evrov. Jaz ne bi rad, da druge države po Balkanu prej ustanovijo preiskovalno komisijo o zadevah, ki izvorno izhaja iz Slovenije kot pa mi."

  • Uredništvo

    20. 1. 2023  |  Politika

    Golob / »Združevali bomo osnovno in dopolnilno zavarovanje«

    "Dopolnilno zavarovanje je v primerjavi s 4,5 milijarde vredno šeststo milijonov. Dobički zavarovalnic, ki pa naj bi jih odpravili, pa šestdeset milijonov evrov. Šestdeset milijonov evrov napram 4,5 milijarde. Jasno je, kje bomo začeli: pri 4,5 milijarde. Dopolnilno zavarovanje kot tisto, kar moramo odpraviti, ostaja v koalicijski pogodbi in ostaja ena od teh devetih prioritet. Ker bomo združevali osnovno zavarovanje in dopolnilno v univerzalno, v neko novo zavarovanje. Ampak to pride na vrsto na koncu, ko bomo morali zagotoviti tudi vire za to reformo."

  • Uredništvo

    18. 1. 2023  |  Politika

    Naslovnica nove Mladine / ZAPOVEDI POLITIKOM

    V petek izide nova Mladina! Avtor ilustracije na tokratni naslovnici je nagrajenec Prešernovega sklada in Mladinin hišni karikaturist Tomaž Lavrič. V novi številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 20. januarja, dalje, pišemo o zapovedi politikom oziroma česa politik ne sme početi, če želi v Sloveniji politično preživeti. Ne zamudite!

  • Uredništvo

    18. 1. 2023  |  Družba

    »Povprečna slovenska šola je na ravni najboljših zasebnih šol v tujini«

    "Upam si trditi, da je povprečna slovenska šola na ravni najboljših zasebnih šol v tujini. Dobro bi si bilo ogledati šole v sosednjih državah in primerjati izobrazbo učiteljev, programe šol in pogoje za učenje. Da ne govorimo o šolski prehrani, ki jo v večini držav ne poznajo, o dodatnem, dopolnilnem pouku, individualni in skupinski pomoči, dodatni strokovni pomoči in posledično pri pouku vključevanju specialnih pedagogov, pedagogov, inkluzivnih pedagogov, psihologov v pouk. Cilj obvezne javne osnovne šole je zmanjševanje razlik med učenci. In ker je obvezna, je cilj, da vsi učenci dosežejo vsaj minimalne standarde znanja oziroma uspešno končajo šolo. V javno osnovno šolo hodijo vsi učenci iz šolskega okoliša. Bolj uspešni, manj uspešni po znanju, iz bogatih družin, iz socialno ogroženih družin, priseljenci, begunci. Za učitelje so vsi enako pomembni in dragoceni."

  • Uredništvo

    18. 1. 2023  |  Družba

    Zakaj vztrajamo pri zastarelem merjenju napredka?

    "Kljub kolektivni pameti vztrajamo pri merjenju napredka, ki odraža desetletja stare teorije. Naslanjamo se skoraj izključno na bruto domači proizvod kot mero gospodarske razvitosti držav. Opredeljen kot vrednost 'vsega proizvedenega blaga in storitev, zmanjšana za vrednosti blaga ali storitev, ki se uporabljajo pri njihovem ustvarjanju', je BDP sicer uporaben, a omejen kazalnik. Če znamo finančno ovrednotiti prispevek čebel, zakaj tega ne storimo tudi za družbeno solidarnost in kohezijo, za neplačano skrbstveno in reproduktivno delo (žensk) – vsaj enako pomembnih za vzdržnost javne blagajne."

  • Uredništvo

    18. 1. 2023  |  Družba

    Protest proti izsekavanju Rožnika

    Včeraj se je pred Gradom Tivoli zbralo približno 50 prebivalk in prebivalcev Ljubljane, ki so izrazili jasno nestrinjanje s prekomernim posekom mogočnih dreves v zavarovanem krajinskem parku na Rožniku. Protest so organizirali člani gibanja Mladi za podnebno pravičnost in skupina Protestival.

  • Uredništvo

    18. 1. 2023  |  Kultura

    Ženske / Junakinje našega vsakdana

    V Galeriji Fotografija v Ljubljani bodo 23. januarja ob 18.00 odprli razstavo fotografij Mankice Kranjec z naslovom Spregledane / The Overlooked, ki v ospredje postavlja delavke in jim daje glas. Na piedestal postavlja ženske, ki skrbijo, da se naš svet v mirnem času ne ustavi, v času krize pa se ne zlomi. To so medicinske sestre, dostavljalke hrane, trgovke, učiteljice, poštarke, policistke, gasilke, čistilke, delavke v proizvodnji, šoferke in mnoge druge, ki v času različnih kriz skrbijo, da življenje nemoteno teče naprej.

  • Uredništvo

    17. 1. 2023  |  Politika

    Direktorica ZD Ljubljana / »Situacija v Ljubljani še zdaleč ni najslabša«

    "Druge izpostave po državi imajo pri družinskih zdravnikih bistveno slabše številke. Ko se začne govoriti o slabem stanju v Ljubljani, to postane neka mantra, ki se ponavlja. Pomanjkanje družinskih zdravnikov beležijo v enoti Moste-Polje, kjer sta od osmih zdravnikov ostala le dva. Poleg tega je pomanjkanje še v enoti Rudnik in Fužine, od koder so odšli po trije zdravniki. Situacija v ZD Ljubljana še zdaleč ni najslabša, predvsem pa ni slaba."

  • Uredništvo

    17. 1. 2023  |  Politika

    »Odstop obrambne ministrice je hud udarec za kanclerja«

    "Odstop nemške obrambne ministrice Christine Lambrecht je hud udarec za kanclerja Olafa Scholza. V tednu, ko bodo članice Natove kontaktne skupine za Ukrajino v ameriškem oporišču Ramstein v Nemčiji vnovič razpravljale o nadaljnji pomoči Ukrajini v domnevno odločujoči fazi vojne, pretres na obrambnem ministrstvu zrcali vse kritike, ki jih je bila v preteklih skorajda enajstih mesecih vojne Nemčija deležna zaradi počasnega odziva na rusko agresijo na evropskih tleh. Sedeminpetdesetletna političarka SPD je bila pogosto strelovod za počasen premik Nemčije od več kot sedem desetletij trajajoče obrambne zadržanosti k aktivnejšemu posegu na ukrajinsko bojišče. In čeprav je Lambrecht prevzela resor z nakopičenimi težavami svojih predhodnikov, je položaja slednjič ni stalo klavrno stanje v nemškem obrambnem sistemu, tretji najmočnejši vojski na evropskih tleh."

  • Uredništvo

    17. 1. 2023  |  Politika

    Je bil Robert Golob junak, ki je šel med protestnike?

    "No, Robert Golob ni bil le junak, ki je šel med protestnike. Bil je tudi neke vrste znanilec novih časov. Časov, ko bodo oblastniki protestirali sami proti sebi. Nezadovoljni s stanjem v družbi bodo odkorakali na ulice. In tam bodo morali postaviti kopico ogledal. Ker na koncu so vsi protesti vedno uperjeni proti oblasti. Torej bodo protestirali proti tistim, ki jih bodo videli v ogledalu."

  • Uredništvo

    17. 1. 2023  |  Politika

    »Po Hitlerju in Stalinu v Evropi ni bilo politika, ki bi pobil toliko ljudi kot Putin«

    "Vojna v Ukrajini je rezultat nedokončanega razpada Sovjetske zveze in vračanja v preteklost. Konec decembra 2021 je minilo trideset let od razpada sovjetske države, slaba dva meseca po tem 'jubileju', bilo je 24. februarja 2022, je Vladimir Putin udaril po sosedi, za katero pravi, da ni nobena država, da Ukrajinci niso narod in da nimajo svoje kulture. Orel, simbol ruske državnosti, ima dve glavi: ena je glava carske imperijske Rusije, druga je glava sovjetskega stalinističnega totalitarizma. Vladimir Putin je od obeh režimov pobral najslabše. Odkar je na oblasti, zdaj že 23 let, je ujetnik preteklosti. Filozofske korenine putinizma zato temeljijo na dveh stebrih: na ideji imperija in opravičevanja vojne. Najstrašnejša žrtev tovrstnih zablod so zdaj seveda nedolžni Ukrajinci. Zato ga je treba ustaviti, sicer bo žrtev še več. Po Hitlerju in Stalinu v Evropi namreč ni bilo politika, ki bi pobil toliko ljudi, kot jih je v dosedanjih vojnah pokončal Vladimir Putin."

  • Uredništvo

    16. 1. 2023  |  Kultura

    Strah in beda Tretjega rajha

    V Kinu Šiška bo danes ob 19.30 premiera uprizoritve Strah in beda Tretjega rajha nemškega dramatika Bertolda Brechta, ki je nastala v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in Kina Šiška. Predstava v režiji Sebastijana Horvata se ukvarja z vprašanji fašizma: kakšen je bil nekdaj in kako je videti danes. Dvodelna predstava v prvem delu podaja Brecthovo dramsko besedilo, v drugem delu pa ga poskuša odslikavati v sedanjosti.