Uredništvo

  • Uredništvo

    15. 2. 2023  |  Politika

    »Privatizacija javnega zdravstva je po definiciji korupcija. In to sistemska korupcija.«

    "Treba je jasno zapisati: privatizacija javnega zdravstva je po definiciji korupcija. In to sistemska korupcija. Korupcija je lahko osebna ali sistemska. Osebna korupcija v javnem zdravstvu je problem. Sistemska korupcija pa je neizogibna. Ker je sistem oblikovan tako, da ko deluje, skupaj z njim nujno deluje tudi korupcija. Zdi se, da je korupcija, povezana z javnimi razpisi, tak tip korupcije. Sistemsko korupcijo pa prinaša tudi privatizacija javnega zdravstva."

  • Uredništvo

    15. 2. 2023  |  Kultura

    »Tudi 30 let po padcu komunizma je razmišljanje še vedno enako«

    "Res je, da so bile vezi med Vzhodom in Zahodom 50 let prekinjene, toda tudi 30 let po padcu komunizma je razmišljanje še vedno enako. Še vedno smo v položaju, ko čutimo nelagodnost, ko čutimo, da prihajamo iz manjvredne družbe in da ne pripadamo državi z veliko zgodovino. Skratka, da nismo tako pomembni. In veliko napetosti, s katerimi se spopada Evropa, izvira iz tega občutka, ki ga imajo ljudje. Veliko tega, kar se je zgodilo v zadnjih letih v Evropi in svetu, se lahko pojasni s tega vidika in želel sem povedati zgodbo o tem."

  • IK, STA

    14. 2. 2023  |  Družba

    Kampanja proti sovraštvu / »Določeni politični voditelji ljudi razdvajajo, da bi lahko vladali«

    Inštitut 8. marec začenja veliko kampanjo proti sovraštvu in neenakosti. Projekt so poimenovali Samo ljubezen in bo osredotočen na sovražne izjave nosilcev politične moči proti ljudem. V marcu bo tako začela delovati ekipa, ki se bo ob pojavu sovraštva aktivirala s pisanjem ljubečih in prijaznih komentarjev na družbenih omrežjih, so napovedali.

  • Uredništvo

    15. 2. 2023  |  Politika

    Urška Klakočar Zupančič in nanduji 

    Predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič se je včeraj na Trgu republike v Ljubljani srečala z nanduji s kmetije Cetin.

  • Uredništvo

    14. 2. 2023  |  Politika

    »Dober minister mora biti dovolj strokovno podkovan. Ni dovolj, da je zgolj politik.«

    "Dober minister mora biti dovolj strokovno podkovan. Ni dovolj, da je zgolj politik. Mora vedeti, kaj želi izboljšati na svojem področju, kam ga želi peljati v pet-, desetletni perspektivi. Odličen minister svojo politiko utemeljuje na dejstvih. Mora biti dober menedžer, mora vedeti, kako motivirati svoje sodelavce, da bo udejanjil svojo vizijo."

  • Uredništvo

    15. 2. 2023  |  Družba

    »Resni mediji bodo samo za ljubitelje, preostalo bodo zapolnili resničnostni šovi«

    "Resni mediji bodo postali kot džez, nekaj samo za ljubitelje, preostalo pa bodo zapolnili resničnostni šovi. Tudi če se bova midva pogovarjala za medije, bova imela tri kamere, vsak bo lahko sproti postavljal vprašanja, vpadal v pogovor in se ne strinjal. Seveda če bova hotela, da je intervju gledan. Ne bo več možnosti za zasebnost, odnos, misli. Medijsko poročanje bo temeljilo na nenehnih prekinitvah. Ne bomo gledali reke, ki teče, ne bo referenc, ki nas ločujejo. Novinarski kolega Domen Caharijas je naredil odličen intervju z astronomom Tomažem Zwitterjem, ki je rekel, da so roboti v vsakem smislu močnejši od nas, ampak so odšli v vesolje, ker ne znajo govoriti zgodb. Ko se bodo naučili pripovedovati, se bodo vrnili in naša naloga bo končno izpolnjena in zaključena. Ampak takrat upam, da bom sam že nekje drugje."

  • STA

    15. 2. 2023  |  Politika

    Švedska / »Rusija mora plačati za obnovo Ukrajine«

    Švedsko predsedstvo EU je včeraj sporočilo, da namerava ustanoviti delovno skupino, ki bo preučila možnost uporabe zamrznjenega ruskega premoženja za obnovo Ukrajine. Dokončno odločitev o pristojnostih skupine bodo sprejeli v sredo, predsedoval pa ji bo Anders Ahnlid, generalni direktor švedskega nacionalnega odbora za trgovino.

  • Uredništvo

    13. 2. 2023  |  Politika

    »Muzej slovenske osamosvojitve je ideološki«

    "Zamisel o Muzeju slovenske osamosvojitve je bila zelo podobna pristopu pri nastajanju muzejev narodnoosvobodilnega boja po drugi svetovni vojni. Pristop je bil takrat pretežno ideološki, kar je bilo razumljivo po štirih letih krute osvajalske in osvobodilne vojne in ob takratnih temeljih, na katerih so nastajali muzeji v Evropi in po svetu. Veliko muzejev je nastalo kot 'nacionalno tvoren' ali nacionalističen, ponekod celo kot kolonialen ali imperialen kulturni projekt. Po revolucijah tudi kot revolucionaren ali ideološki projekt."

  • Uredništvo

    13. 2. 2023  |  Družba

    »Kitajci so v Ameriko poslali najbolj cenen inštrument nadzora, kar jih človeštvo pozna«

    "Potem pa se je ves ameriški politični, vojaški in industrijski kompleks en teden počutil ogroženega, ker je pod sateliti nad raketami in letališči letel kitajski balon. Za hip se je zdelo, da smo ponovno v času cepelinov in krinolin. Kitajci so v Ameriko poslali najbolj cenen inštrument nadzora, kar jih človeštvo pozna. Balon. Prvi je s človeško posadko v Parizu poletel leta 1783. Ta inštrument za mednarodno špijonažo in množično uničevanje je dostopen vsakemu človeku. Na Amazonu najcenejši meteorološki balon prodajajo za 16,75 evra, nekoliko ambicioznejši balon, ki se dvigne do višine 3000 metrov, pa za 61,14 evra. Resnejši modeli, ki se dvignejo do 34 kilometrov, stanejo 119,15 evra. Brez težav dvignejo rabljen mobilni telefon z dodatnim napajanjem, ki za nizko ceno omogoči celodnevni nadzor s prenosom slike v živo. Z nekaj malega sredstev in spretnosti je kdor koli lahko mednarodni vohun. Prihranek je veličasten. Spodoben balon z vso opremo je mogoče spustiti v zrak z 800 evri. Američani so kitajski balon sestrelili z raketo stinger, ki ima grosistično ceno 40.000 evrov."

  • Uredništvo

    12. 2. 2023  |  Politika

    »Ni več samoumevno, da bo lahko Ursula von der Leyen na položaju ostala še en mandat«

    "Za bruseljsko politiko že dolgo velja, da deluje v izrednih razmerah. Velike krize sledijo druga drugi in se prepletajo. Ruska vojaška agresija, energetska kriza, migracije, vzpon Kitajske, bitka za konkurenčnost industrije ... Bruselj je vozlišče politik držav EU in skupnih institucij, v katerih igralci dan in noč kujejo kompromise.V enem letu vojne v Ukrajini se je utrdilo zavedanje, da vrnitve v svet, kot je bil pred invazijo, ne bo, da je nastala nova normalnost."

  • Uredništvo

    12. 2. 2023  |  Družba

    »Ko končaš medicino, nisi niti z od zdravnika«

    "Da ne bo izpadlo kot jamranje nekoga iz stare generacije, ampak mirne duše lahko rečem, da to velja. Ko sem sam začel delati, se je vedelo, da je to poklic, kjer bo šlo veliko prostega časa, v službi bom tudi med konci tedna. To je bil del izobraževalnega procesa. Ko končaš medicino, nisi niti z od zdravnika. Moraš delati, delati in delati. Skozi tvoje roke mora na tisoče bolnikov. Ko imaš neko kilometrino v klinični medicini, lahko rečeš, da si kompetenten zdravnik. Če pa si 'omejen' z družino ali delom, ki si ga pripravljen opravljati, imaš manj vseh teh interakcij z bolniki in izkušenj, ki jih pridobiš z delom. Ne moreš osvojiti toliko kompetenc. Kar nekaj mladih se danes bolj zaveda svojih pravic kot pa dolžnosti oziroma obveznosti. Ne govorim o obveznostih do delodajalca, v mislih imam nekaj, kar je vgrajeno v naš poklic. Vprašanje, kaj bo čez leta. Smo kot starši naredili napako? Ne vem."

  • Uredništvo

    12. 2. 2023  |  Kultura

    »Umetnik mora biti nad državo«

    "Umetnik mora biti nad državo. Državi nastavljati ogledalo ali pa ji kopati globoke jarke. Jo vedno znova opominjati, da niso glavni igralci. Glavni smo mi. Mi, državljani s hrbtenico. In to je storila Svetlana Makarovič pred več kot dvajsetimi leti. Zavrnila je državno pogačo podkupovanja. Rekla je odločen ne, ker umetnik ni agitator nacije, države ali tekočih ideologij. Bilo je jasno sporočilo, ki je poiskalo vzrok v primerjavi. Če jo on dobi, je jaz nočem. In tu bi morala Svetlana vztrajati. Če jo je dobil pater Marko Rupnik in če jo je dobil propagandist Jože Možina, potem sama nočem biti v istem žaklju. Basta. Konec."

  • Uredništvo

    12. 2. 2023  |  Politika

    Giorgia Meloni / »Fašizem je mrtev in za sedanjost nepomemben«

    "Prva ženska v palači Chigi se je predstavila kot zanesljiva partnerica in atlanticistka, Evropo je naglo pritegnila na svojo stran. Čeprav je stranka Bratje Italije še vedno polna Mussolinijevih nostalgikov, Meloni vedno poudari, da je fašizem mrtev in za sedanjost nepomemben, ter neguje vtis ženske 21. stoletja. Postala je novi, malone šarmanten obraz evropske politike."

  • Uredništvo

    11. 2. 2023  |  Politika

    »Prenehajmo biti mizogina družba in stopimo v 21. stoletje«

    "Imenovanje zgodovinarke dr. Mance G. Renko, zaposlene na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, v svet zavoda je dobilo tipične šovinistične komentarje v desnih medijih. Kaj je desetletje raziskovalnega, pedagoškega in strokovnega dela iz novejše zgodovine, vodenja projektov in mednarodnega festivala, proti ultimativni diskreditaciji z mlado žensko in instrumentalizaciji z nekdanjim fantom. Čas bi že bil, da prenehamo biti mizogina družba in stopimo v 21. stoletje."

  • Uredništvo

    10. 2. 2023  |  Kultura

    »Čim bolj totalitaren je politični režim, več da na kulturo (in na njen nadzor)«

    "Čim bolj totalitaren je politični režim, več da na kulturo (in na njen nadzor), ker ni odvisen samo od grožnje z nasiljem nad izbrisanimi, ampak tudi od ideološke manipulacije z množicami, ki jih kultura koreografira. Čim bolj je režim tržen, manj teže ima v njem kultura. Presojana je zgolj kot blago, ki doseže določeno ceno in predstavlja možnost za vlaganje, kot kaka ozimnica. Če pa kdo pripisuje kulturi mimo tega posebno moč, mu Kranjec moj osle kaže. V kapitalizmu kultura niha med enim in drugim, ne da bi realizirala, kar je obetala na začetku: svobodo vsem ljudem in vsem ljudstvom. Kultura emancipacije od obeh režimov je edina, ki kaj velja. Zaradi te neizpolnjene obljube ostaja kultura nekaj najpomembnejšega, ker s samim obstojem brez nehanja opozarja na ta obet, čeprav nima ne politične moči ne veljave tržne špekulacije."

  • Uredništvo

    8. 2. 2023  |  Politika

    Naslovnica nove Mladine / Marx je imel prav

    V petek izide nova Mladina! Tokratna naslovnica je nastala v spomin na Prešernovega nagrajenca Matjaža Vipotnika in njegovega Marxa na kolesu iz leta 1983, ki je bil ustvarjen kot plakat za Slovensko mladinsko gledališče. V novi številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 10. februarja, dalje, pišemo o tem, da je imel Marx prav. Namreč kapitalizem je kar naprej v krizi. In ves čas zahteva socializem. Da deluje, potrebuje veliko socialističnih daril – državno pomoč, subvencije, spodbude in finančne injekcije. To je kapitalizem?

  • Uredništvo

    8. 2. 2023  |  Politika

    »Prostaška namigovanja na spolno usmerjenost, riti in seks ne delujejo več«

    "V devetdesetih bi se morda kdo smejal, tokrat nam je samo nerodno. Žnidaršič je postal tisti stric na družinskem slavju, ki že od nekdaj govori iste seksistične vice in ne opazi, da se jim nihče več ne smeji. Še na desnici je večina ugotovila, da prostaška namigovanja na spolno usmerjenost, riti in seks ne delujejo več in tovrstno delovanje preprosto ni spodobno (v najmanj moralističnem smislu te besede). Takšna namigovanja delujejo zgolj še na prostaški ravni ob šanku."

  • Uredništvo

    8. 2. 2023  |  Kultura

    »Umetnost je nekaj, kar nastane, ko plačaš položnice, če jih lahko plačaš«

    "Vsaka elita potrebuje svojo naracijo, utrjevanje vseh in vsega v svoji zgodbi, saj so na njihovo zgodbo pripete njihove bonitete. Umetnost je državotvorna = država naj še naprej skrbi za naše bonitete. Veš, država, svoj dolg? Ker je tudi za starejšo generacijo teh bonitet vse manj, so ti govori nemalokrat videti tudi kot letno ritualno grajanje države, ki da ne skrbi za svoje najdragocenejše predstavnike."

  • Uredništvo

    8. 2. 2023  |  Kultura

    Sveža kri

    V Plakatni galeriji TAM-TAM Figovec v Ljubljani bo od 10. februarja do 2. marca na ogled razstava študentskih plakatov 15. mednarodnega natečaja Plaktivat, prijavljenih v kategorijo Sveža kri. Na 15. Plaktivat, ki ga je zavod TAM-TAM Inštitut razpisal v sodelovanju z Zavodom za transfuzijsko medicino in Rdečim križem Slovenije, se je prijavilo 780 oblikovalcev z vsega sveta, od tega 412 študentov. Namen natečaja je bil spodbujanje in ozaveščanje o pomenu darovanja krvi.

  • Uredništvo

    7. 2. 2023  |  Kultura

    Jaša Jenull / »Svetlana Makarovič se vsak dan bori zoper naše pogrezanje v periferijo povprečnosti«

    Jaša Jenull, eden od vidnejših predstavnikov iniciative Glas ljudstva, je na družbenem omrežju Facebook napovedal, da bo zvečer spremljal pesnico Svetlano Makarovič na podelitev Prešernovih nagrad. "Vesel sem, da ji bom lahko stal ob strani, ko se bo poskusila povzpeti na oder in prebrati svojo pesem," je poudaril v zapisu. 

  • Uredništvo

    8. 2. 2023  |  Politika

    »SDS in NSi sta kot sestri. Ena brez druge ne moreta.«

    "Pravim, da sta SDS in NSi kot sestri. Ena brez druge ne moreta. Med seboj se sicer vedno slabše razumeta, vendar sta v politiki ali vsaj v parlamentu še edini, ki si v samo še načelnem zavezništvu ena drugi vzbujata prepričanje, da je desnica dejansko normalna politična opcija. SDS rabi kolikor-tolikšno normalnost NSi, da izpade kredibilnejša in sprejemljivejša, NSi pa rabi jezo, zateženost in učinkovitost SDS, da sama ne izpade kot neslana šala."

  • Uredništvo

    8. 2. 2023  |  Kultura

    Ljubimki / Obe sanjata o višjem družbenem sloju

    V Slovenskem mladinskem gledališču bodo v soboto, 11. februarja ob 19.30 premierno uprizorili roman Ljubimki avstrijske nobelovke Elfriede Jelinek. Roman je priredil Milan Ramšak Marković, pod režijo pa se podpisuje Nina Ramšak Marković. "Predstava se osredotoča na idejo ro­mantične ljubezni kot ene­ga izmed ključnih pogojev za reprodukcijo sveta, v ka­terem živimo. In na nasilje – tako tisto telesno, intimno, kakor tudi ono strukturno, družbeno," je zapisala režiserka.

  • Uredništvo

    8. 2. 2023  |  Družba

    »Ko začutim prevaro, znam biti neprijetna in odločna«

    "Pojma nimam, ker sama sebe nikdar nisem spravila v kakšen okvir, tudi se ne bi krancljala kot močna, lepa in pametna. Je pa res, sama s seboj sem v redu. Predvsem sem nekonfliktna, ker vem, da smo si zelo različni. Po naravi sem prijazna in ljubezniva; drugačnost mi je blizu; velikokrat se vprašam, kako bi pa ti ravnala v tej situaciji? Ko pa začutim prevaro, znam biti neprijetna in odločna. Ne prenašam ravno dobro počasi mislečih, zakodiranih, sovražnih in sprenevedavih ljudi. Če sem v dobri kondiciji, in če imam možnost, se jim ognem. Če pa ne gre, povem, in to na glas!"

  • Uredništvo

    7. 2. 2023  |  Svet

    Davki prispevajo k skupnemu dobremu

    "Danska je med državami EU z najvišjim BDP-jem, standard je precej visok, hkrati pa so s tem povezani tudi davki, ki so med najvišjimi v EU. Splošni davek (DDV) je 25-odstoten za produkte in storitve. Na primer, davek za registracijo novega avtomobila lahko doseže tudi 150 odstotkov, nižji pa je za električne avtomobile in avtomobile z nizkimi emisijami. Danci se zavedajo, da davki prispevajo k skupnemu dobremu, ki se jim nato vrača preko dostopnega socialnega, šolskega, pokojninskega in zdravstvenega sistema. Zdravstveni sistem je javen, tudi študijski programi so podprti s štipendijami in z dodatno finančno pomočjo študentom."

  • Uredništvo

    7. 2. 2023  |  Kultura

    Kaj človeštvo čaka čez deset let?

    "Mislim, da bo še slabše. Takrat se bo tu in tam uporabila kakšna na znanost oprta rešitev in se bodo morda stvari na teh področjih izboljšale. Ljudje smo zadosti sebični, da ustvarimo globalno nočno moro in zadosti pametni, da ustvarimo rešitve za njeno nevtralizacijo, a preneumni, da bi jih uresničili. In tako se konča za človeštvo. Ne bo kmalu, bo pa sčasoma."

  • Uredništvo

    7. 2. 2023  |  Kultura

    Originalni ponaredki

    V Galeriji Vžigalica bodo danes ob 19.00 odprli razstavo z naslovom Originalni ponaredki, ki skuša zajeti lik in delo postojnskega slikarja Marka Premrla, z  umetniškim imenom Marcel Valentini, ki se je med in po študiju slikarstva v Italiji ukvarjal z ustvarjanjem ponaredkov s certifikatom v okviru skupine Le musée imaginaire. Poleg svoje ustvarjalne prakse, s katero je kasneje nadaljeval v Sloveniji, je najbrž tudi edini ponarejevalec slik, ki je v Republiki Sloveniji dejansko doživel kazenski pregon s sodnim epilogom. Večina takih primerov se namreč zaključi zgolj z medijskimi škandali in prenekaterimi odprtimi vprašanji.

  • Uredništvo

    5. 2. 2023  |  Politika

    »Če je to udarec, ki ga moram sprejeti, zato da bo politika bolj iskrena, potem je vredno«

    "Ravno v zadevi Falcon se je to lepo pokazalo, kako je videti, ko da nekdo na pladenj vse, tudi svoje zasebno življenje, je potem deležen številnih napadov, vsako pojasnilo pa mediji zmanipulirajo, ker imajo tudi svojo agendo. Tako da iskrenost absolutno ni cenjena, zaradi iskrenosti si še hujša tarča, kot si bil prej, tako da sem se iz te izkušnje kar naučila. Čeprav sem bila v bistvu zelo transparentna in javnosti postavila na vpogled vso dokumentacijo, je bilo na koncu sprevrženo. Ne, iskrenost ni cenjena, ampak jaz bom iskrena še naprej. Čeprav mi je marsikdo rekel, zakaj sploh pojasnjujem, saj je bilo vse v skladu z zakonom in pravilnikom, bom jaz še naprej iskrena in transparentna in zaradi tega najbrž deležna še kakšnega udarca. Ampak če je to udarec, ki ga moram sprejeti, zato da bo politika bolj odprta, da bo politika bolj transparentna in iskrena in da bo pokazala vse, kar je; dobre in grde strani, potem je vredno. Potem bom še naprej orala ledino."

  • Uredništvo

    5. 2. 2023  |  Kultura

    »Grobo obračunavanje s Svetlano Makarovič je napad na vse pesnike in pesnice«

    "Upravni odbor Prešernovega sklada bi lahko premogel toliko človečnosti in modrosti ter jo povabil k sprejemu nagrade, s tem pa tudi vrnil ugled najpomembnejši slovenski nagradi za dosežke v kulturi. Še posebej v luči dejstva, da je bila pesnica leta 2000 po triinpetdesetih letih komaj druga književnica, ki ji je nagrado za življenjsko delo prisodil Upravni odbor Prešernovega sklada, od tedaj kljub predlogom in menjavi odbora in komisij žal nobeni več. Poniževanje in grobo obračunavanje s pesnico Svetlano Makarovič je napad na vse pesnike in pesnice, tudi tiste, ki se zdaj privoščljivo naslajajo nad rumenimi članki in izbruhi anonimnih komentatorjev in trolov. Kritika je del drže vsakega umetnika in svoboda izražanja temelj demokracije, njene korenine pa se napajajo tudi z verzi Franceta Prešerna."

  • Uredništvo

    5. 2. 2023  |  Politika

    »Prišel je kakšen klic, naj se nehamo upirati, sicer nas bodo ukinili«

    "To je bil verjetno najtežji primer. V času protestov je bilo v javnosti razumljeno, da smo mi tisti, ki izvršujejo voljo oblasti, in da smo popolnoma pasivni. Ampak slika ni bila takšna. Vezani smo bili na navodila in na zakon. Slednji nas zavezuje, saj ni protiustaven, čeprav ima pomanjkljivosti. Državni odvetniki smo lahko postavljeni v položaj, ko moramo delati v skladu z zakonom, ampak proti svojemu pravnemu prepričanju. Če bi šli preko zakona, bi šlo za kršitev službenih obveznosti."

  • Uredništvo

    3. 2. 2023  |  Kultura

    »Ta nagrada je moja in sem jo bila prisiljena odkloniti, ker mi jo je Katoliška cerkev umazala«

    "Nobene prošnje ne bom vlagala. Oni bi morali vložiti prošnjo, da jaz na proslavi sprejmem to nagrado. Ampak ker je odbor Prešernovega sklada še lanski in so v njem še sami janšisti, je normalno, da bodo poskušali to preprečiti."