Uredništvo
-
12. 1. 2023 | Politika
Dvig / Minimalna plača bo po novem 878 evrov neto
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je sporočil novi znesek minimalne plače, ki bo višja za 100 evrov oziroma bo po novem 878 evrov neto. Gre za enega večjih dvigov minimalne plače v zadnjem obdobju.
-
11. 1. 2023 | Politika
»Vladi se ne mudi s spremembami, ki bi dosegle korenine sedanjih težav v zdravstvu«
"Opozorilu, da pacienti potrebujejo osebnega zdravnika, na glas ne oporeka nihče. V vladi Roberta Goloba so dali v zadnjih dneh vedeti, da so pripravljeni prisluhniti. Podobno kot prejšnjim ekipam pa se jim ne mudi s spremembami, ki bi dosegle korenine sedanjih težav v zdravstvu. Zahteve v imenu pacientov, kakršne so nanizali v Glasu ljudstva, vedno znova trčijo ob raznovrstne interese znotraj zdravstva."
-
11. 1. 2023 | Svet
»Cilj ZDA ni več samo obramba Ukrajine, ampak ruski vojaški poraz«
"Cilj liberalnih intervencionistov, ki prevladujejo v Washingtonu, očitno ni več samo obramba Ukrajine, ampak ruski vojaški poraz, neuradno tudi razbitje Ruske federacije in – ali predvsem – Kitajska. Ta je, kot so zapisali tudi v strateških ameriških dokumentih, postala edina sila, ki ogroža vodilno ameriško globalno vlogo. Najvišjo ceno tega globalnega preurejanja bo poleg Ukrajine plačala EU, in to ne samo politično, ampak tudi gospodarsko. Glavna tarča je najmočnejša evropska država Nemčija, ki se je po mnenju Washingtona preveč povezala z Rusijo. Ker je obstajala nevarnost, da bo Nemčija obnovila uvoz plina iz Rusije, sta bila uničena podvodna plinovoda Severnega toka. Četrte, nepoškodovane cevi pa si Nemci očitno ne upajo uporabljati. Nemčija, ki iz ZDA uvaža plin, ki je do sedemkrat dražji od ruskega, se sooča z deindustrializacijo, saj vse več nemških podjetij seli proizvodnjo v ZDA. Če bo šlo po gospodarski plati Nemčiji letos zelo slabo, bo šlo drugim državam v Evropi še slabše. Kljub temu se trenutni evropski politiki obnašajo kot mrtvaki."
-
11. 1. 2023 | Kultura
Travnik v naravnem merilu reproduciran v galeriji
V Kinu Šiška bodo 16. januarja ob 18. uri odprli razstavo Davida Kuclerja in Petje Koceta, ki bosta predstavila velikoformatni deli Travnik: Brod 0,5 in Travnik: Sočerga – travnika, skenirana na Gorenjskem in Primorskem, nato pa v naravnem merilu reproducirana v galerijskem prostoru. Razstava Travnik z lahkotnim procesnim pristopom razpira možnost drugačnega doživljanja obstoječe žive krajine in njenih form, ob tem pa usmerja k premislekom o odnosih, v katere vstopa. Kuratorka razastave je Ajda Ana Kocutar.
-
11. 1. 2023 | Politika
Ustavno sodišče / Referendum o družinskem zakoniku ni dopusten
Ustavno sodišče je ugotovilo, da sklep o nedopustnosti razpisa referenduma o spremembah družinskega zakonika ni v neskladju z ustavo. Spomnilo je, da je z dvema preteklima odločbama ugotovilo neskladje zakona z ustavo, DZ pa je s spremembami zakona sledil ugotovitvam ustavnega sodišča. Zato sodijo med izjeme, o katerih referendum ni dopusten.
-
11. 1. 2023 | Politika
»Mirne so le še tri kategorije prebivalstva: zdravniki, politiki in finančne elite«
"Mirne so le še tri kategorije prebivalstva: zdravniki, politiki in finančne elite. Ti imajo to osnovno pravico in tudi siceršnjo, neprimerno večjo dostopnost do storitev zanesljivo zagotovljeno. Od nekdaj. In prav to splošno znano dejstvo je svojevrsten, v nebo vpijoč, desetletja trajajoč in ravno zato že povsem prezrt dokaz visceralne korupcije, ki se je v zdravstvu bolj kot v katerem koli drugem sektorju razrasel v raka."
-
11. 1. 2023 | Družba
»Nebo ne pripada Elonu Musku, ampak celotnemu človeštvu«
"Starlink pomeni globalni problem. Težava ni to, da imamo v orbiti satelite. Sateliti so darilo človeštvu, saj jih lahko uporabljamo za reševanje ljudi, za spremljanje vremena in tako naprej. Težava je pomanjkanje regulacije v vesolju. Nihče ničesar ne nadzoruje. Zasebne družbe po navadi zasledujejo le dobiček in Starlink je eden izmed takih primerov. Elon Musk je nepredvidljiv, ima svojo vizijo, ki jo poskuša uveljaviti, čeprav podre vse pred seboj. Starlink je njegova naprava za generiranje dobička s prodajo telekomunikacijskih storitev, ki jih niti ne potrebujemo, saj obstaja že veliko drugih rešitev. Vseeno mu je, da bo s tem zastrl nebo z množico satelitov. Nebo ne pripada Elonu Musku, ampak celotnemu človeštvu. Zato mislim, da bi se morali vsi skupaj odločiti, kaj želimo videti na nebu in ali sploh še želimo kje na Zemlji uživati ob temnem nebu. V primeru Starlinka kompromisa ne bo več. Mislim, da Musk ne bi smel imeti privilegija odločanja, kaj se bo zgodilo z našim nebom."
-
9. 1. 2023 | Politika
»Minister za zdravje ima predolg jezik«
"Minister za zdravje ima predolg jezik. Njegovo namigovanje, da naj bi župan Janković želel prodati dve enoti ljubljanskega zdravstvenega doma, ker stojita na dragocenem zemljišču, je huda obtožba, ki si je minister, če je minister za zdravje in ne minister za gostilniške šanke, ne bi smel privoščiti. Ali je v njegovi špekulaciji morda kaj resnice, sploh ni pomembno. Pomemben je postopek, s katerim želi minister slovenske republike diskreditirati župana slovenskega mesta (ki je, ne mimogrede, koalicijski partner ministrove stranke v tem istem mestu). Imenuje se osiranje, to pa se redi na javnemu življenju znanih namigih, da ljubljanski župan kot kakšen verižni trgovec z nepremičninami v mestni lasti živi od provizij v teh poslih."
-
9. 1. 2023 | Politika
»Glavni problem policije niso politični ukazi«
"Marsikatera potrebna kadrovska poteza v policiji je bila zakonito speljana in gotovo bi jih sledilo še nekaj. Nedvomno na pomembnih mestih v policiji še vedno delajo ljudje, ki so resnično umazali sebe in policijo z nesorazmernimi ukrepi in ki so pokorno in brezkompromisno izpolnjevali vse ukaze politike. Razumem politično potrebo po preprostih rešitvah in odgovorih. Težava je v tem, da so preprosti odgovori redko pravilni. Resničnost je nagnjena k temu, da je bolj zapletena, kot bi si večina želela. Menim pa, da niso glavni problem policije politični ukazi. Večji problem je v sami policiji in njenih šefih pri pokončnem vztrajanju pri strokovnosti in zakonitosti. Zaradi želje ostati na solidno plačanem položaju na generalni policijski upravi ali regijskih policijskih upravah so mnogi počepnili, ker so se tam znašli bolj po zaslugi politike in ne svojega znanja. Zato tak položaj postane slepilo, ki se ga redko kdo uspe ubraniti. In ker je to enako na vseh nivojih, gre sistem v smeri vzdrževanja pričakovanega vtisa in ne pričakovanega poslanstva policije."
-
9. 1. 2023 | Kultura
Krvodajalstvo / Resnična grozljivka je, ko ni krvi
Od 13. januarja do 9. februarja bo v Plakatni galeriji TAM-TAM na ogled izbor plakatov, prijavljenih na 15. mednarodni natečaj Plaktivat – Krvodajalstvo, ki ga je zavod TAM-TAM Inštitut razpisal v sodelovanju z Zavodom za transfuzijsko medicino in Rdečim križem Slovenije. Namen natečaja je bil spodbujanje in ozaveščanje o pomenu darovanja krvi.
-
9. 1. 2023 | Svet
»Ti fašistični fanatiki so storili nekaj, česar v zgodovini te države še ni bilo«
Brazilske varnostne sile so po nedeljskih izgredih privržencev bivšega predsednika Jairja Bolsonara znova prevzele nadzor nad kongresom, predsedniško palačo in vrhovnim sodiščem ter vzpostavile red v prestolnici. Bolsonaro je nemire obsodil, a zanikal, da bi bil odgovoren zanje. Prizorišče napada je že obiskal predsednik Luiz Inacio Lula da Silva.
-
9. 1. 2023 | Politika
Pahorjeva krivda, da je predsedniška funkcija degradirana?
"Kaj pa, če je predsedniška funkcija res degradirana? Danes se očitno nikomur ne zdi več nič spornega, če predsednica republike nastopi v silvestrski humoristični oddaji. Je to Pahorjeva zasluga oziroma krivda? Morda. Morda tudi."
-
8. 1. 2023 | Politika
Je javno zdravstvo v Sloveniji nepopravljivo poškodovano in ga ni več mogoče rešiti?
"Nekateri poznavalci so mnenja, da je pri privatizaciji zdravstva rubikon že prestopljen, javno zdravstvo nepopravljivo poškodovano in ga ni več mogoče rešiti. Javnost, ki se oblikuje tudi okrog pobude Glasa ljudstva, je drugačnega mnenja in v resnici bi kazalo pritegniti staremu angleškemu reku, da nekaj nikoli ni izgubljeno, dokler ni res izgubljeno. Drugače rečeno, moči slovenske demokratične javnosti, kot so pokazali referendumi, ne kaže podcenjevati."
-
7. 1. 2023 | Politika
»Ženske imajo zdaj kar nekaj politične moči«
"Obenem velja spomniti, da imamo poleg predsednice države in predsednice parlamenta tudi daleč najvišji delež žensk v državnem zboru in vladi doslej. Ženske imajo torej zdaj kar nekaj politične moči, ki jo bodo, upajmo, izkoristile za uvajanje na vednosti utemeljenih sprememb v družbenem življenju in za izboljšanje življenja žensk, še posebno tistih, ki so zaradi pripadnosti različnim kolektivitetam ali zaradi svojih individualnih okoliščin diskriminirane, preslišane ali sploh pozabljene. A hitrih sprememb ne kaže pričakovati. V politiki gre za proces in tek na dolge proge. Vsega tudi ne kaže zvaliti na ramena žensk in umanjkanja sprememb izkoristiti kot argument proti enakosti spolov v politiki. Ob tem namreč kaže poudariti, da so v politiko ženske prišle zato, ker so del populacije, ki je spolno razlikovana, v politiki pa so lahko najmanj enako dobre kot moški."
-
7. 1. 2023 | Politika
So Rusi narobe ocenili stanje v Ukrajini?
"Skoraj neverjetno se zdi, da so Rusi tako narobe ocenili stanje v Ukrajini, še posebno ker so nedvomno imeli široko mrežo proruskih podpornikov in vohunov. V napad na izredno velik prostor, ki je večji od celotne Jugoslavije, so najprej šli v ofenzivo s samo 120.000 vojaki. Za primerjavo – hrvaška vojska je svoje ozemlje osvobajala s 150.000 vojaki. Kot zgodovinar se čudim, kako so najpomembnejše in najbolj dramatične odločitve hkrati tako neumne in slonijo na povsem napačnih podatkih in paranoji. Vse je tako zmedeno, da niti ne vemo, kaj je pravi Putinov cilj, zato je bistveno več možnosti za dolgo vojno kot za prekinitev spopadov v bližnji prihodnosti. Predvsem pa ne bo poraza, vsaj ne takšnega, kot je bil poraz Nemčije v drugi svetovni vojni."
-
»10. januarja bodo ljudje, ki plačujejo za zdravstvo, zahtevali izboljšanje razmer«
"Na trenutke se zdi, da Danijel Bešič Loredan pri vodenju zdravstvenega resorja nima natančnega fokusa. Nenavadno veliko časa zna porabiti za detajle. Pri diagnostiki je včasih črnogled, drugič črnogledost očita interesnim skupinam. Interesnih skupin, ki naj bi ustvarjale privid izrednega stanja, ni identificiral. Rentgenski posnetek družbe, ki bi razkril interesne skupine, povezane z zdravstvom, pa bi bil nedvomno zanimiv. Brez rentgena je ena interesna skupina javno vidna: to so bolnice in bolniki, potencialni pacienti in pacientke. Ta interesna skupina redno plačuje za zdravstvene storitve, vendar več kot 130.000 oseb iz te interesne skupine niti osebnega zdravnika nima. Ta interesna skupina je napovedala stavko bolnic in bolnikov. Desetega januarja bodo ljudje, ki plačujejo za zdravstvo, a se ob bolezni soočajo z vedno višjimi ovirami, ko hočejo priti do zdravstvene storitve, na Trgu republike zahtevali izboljšanje razmer."
-
7. 1. 2023 | Svet
»Hladna tehnološka vojna ZDA proti Kitajski je nova realnost«
"Hladna tehnološka vojna ZDA proti Kitajski je nova realnost. ZDA se trudijo ustaviti vzpon Kitajske in ji močno omejiti razvojne možnosti. Toda s tem, ko želijo s hladno vojno omejiti Kitajsko, ameriški politiki hkrati tvegajo, da bodo tako ubili globalizacijo. Kitajska ni kar neka država v razvoju, pač pa je svetovna tovarna za večino bele tehnike in sodobnih tehnoloških pripomočkov. Večina industrijskih verig vrednosti ima svoj osrednji del lociran na Kitajskem. Kitajska nadzira med 70 in 90 odstotkov globalne proizvodnje opreme za obnovljive vire energije (od sončnih panelov, baterij, inverterjev do sistemov za krmiljenje) in e-avte. Kitajska nadzira vse ključne surovine za bodoči razvoj na tem področju."
-
6. 1. 2023 | Politika
»Položaj pedagoške stroke je do neke mere mogoče primerjati s položajem zdravnikov«
"Položaj pedagoške stroke je tako do neke mere mogoče primerjati s položajem zdravnikov, zlasti specialistov družinske medicine. Pomenljiva so opozorila, da med mladimi zdravniki specializacija iz družinske medicine ne velja za dovolj 'ugledno' in tudi ne lukrativno. Nekdanji minister za zdravje Dušan Keber je vzporednico že potegnil, pri čemer je pogled zgolj nekoliko obrnil: kako bi se odzvali, če bi ravnatelj osnovne šole sporočil, da je sindikat izboril nižji normativ za število učencev v razredu in zato za njihovega otroka ni več prostora v šoli, se je vprašal. Pripomba se sicer nanaša na normative, ki so v primarnem zdravstvu trenutno najbolj izpostavljeni. V šolah to vprašanje še ni aktualno. A prihodnost zna presenetiti."
-
6. 1. 2023 | Politika
"Ko sem zjutraj prihajal na delo in pred enoto Zdravstvenega doma (ZD) Ljubljana za Bežigradom videl dolgo vrsto ljudi, sem bil zgrožen. Težko razumem, da se v dobi digitalizacije, ko se večina storitev lahko opravi na daljavo, pred zdravstveno ustanovo sredi noči vijejo dolge vrste ljudi, da bi si izbrali osebnega zdravnika."
-
6. 1. 2023 | Kultura
Znameniti monologi Shakespearovih zlobnežev
V Mestnem gledališču ljubljanskem bo 7. januarja ob 20.00 premiera monoprojekta Sebastiana Cavazze z naslovom Shakespeare, ki je nastal po besedilu Stevena Berkoffa, angleškega igralca, scenarista, dramatika, režiserja in enega od pionirjev gledališča "u fris." Monoprojekt je nekakšna mešanica predavanja, komedije in mojstrskih interpretacij znamenitih monologov Shakespearovih zlobnežev.
-
4. 1. 2023 | Politika
Naslovnica nove Mladine / ZLATI ŠKOF
V petek izide nova Mladina! Za oblikovanje naslovnice je tokrat poskrbel Ivian Kan Mujezinović, fotografijo škofa Rožmana pa hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije. V novi številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 6. januarja, dalje, razkrivamo poročila ameriških obveščevalcev, v katerih je zapisano, da je ljubljanski škof Gregorij Rožman leta 1948 iz švicarskih bank dvigoval imetje, ki so ga ustaši med vojno zaplenili Judom in Srbom. Ne zamudite!
-
4. 1. 2023 | Politika
»Koalicija z Gibanjem Svoboda bo Ljubljani prinesla več Jankovića«
"Ključno vprašanje nove koalicije je torej, ali bo partnerstvo z Gibanjem Svoboda Ljubljani prineslo kaj več. Občutki so bili do objave koalicijskega sporazuma mešani. Stranki – oziroma bolje prvaka teh strank – sta sodelovanje napovedali že precej pred volitvami, a sta se nanje na koncu podali brez kakršnih koli zavez potencialnim volilcem. Zdelo se je, da v Gibanju Svoboda ni dovolj močnega konsenza o tem, kakšno držo ubrati do župana Jankovića, na koncu pa so se odločili za nekakšno neopredeljenost. Tisti volilci, ki so na koncu glas za mestni svet namenili Gibanju Svoboda, torej niso vedeli, ali bo stranka zavzela opozicijsko držo ali pa bo z Jankovićem v mestnem svetu sodelovala."
-
4. 1. 2023 | Politika
»Slovenski plebiscit je bil možen samo v Sloveniji in nikjer drugje«
"Slovenski plebiscit je bil možen samo v Sloveniji in nikjer drugje, ker je bila Slovenija nacionalno homogena, 90 odstotkov Slovencev živi v njej in tudi od preostalih 10 odstotkov ljudi iz drugih republik se je večina odločila za samostojnost. Že Hrvaška je problem, ker če imaš 15 odstotkov srbskega prebivalstva, je jasno, da nastane problem. Tuđman je v času slovenskega plebiscita in v času največjih pogovorov o nekakšni jugoslovanski konfederaciji prišel na celjske večere, kjer je povedal, da Hrvaška kot država dveh narodov ne more obstajati, obstaja lahko država enega naroda, drugi narod pa se mora podrediti ali oditi."
-
3. 1. 2023 | Politika
Drago Kos / »Janša enostavno potrebuje sovražnika«
"S Kučanom sem več kot tri minute skupaj govoril samo, ko sem v devetdesetih kot kriminalist zbiral od njega obvestila o slovenski trgovini z orožjem, To, da sem Kučanov človek, si je nekdo izmislil. Janša enostavno potrebuje sovražnika: nekaj časa sem bil Kučanov, nato udbomafija, še pozneje globoka država, kaj sem danes, pa niti ne vem."
-
3. 1. 2023 | Politika
Slovenija in Hrvaška / Je meja postala irelevantna?
"V desetem letu članstva v Evropski uniji je Hrvaška izpolnila svoja največja zunanjepolitična cilja, potem ko je postala članica EU in Nata. Z vključitvijo v evrsko območje in schengenski prostor prostega pretoka ljudi in blaga je zaokrožila vse integracijske procese v Evropski uniji. Več ne gre, več ne obstaja. Upravičeno 1. januar ni bil zgolj dan za slavje na Hrvaškem, temveč tudi v Sloveniji."
-
3. 1. 2023 | Družba
»Tradicionalna delitev na levico in desnico je neuporabna, zastarela«
"Če mislite na strankarsko levico, to drži. Tradicionalna delitev na levico, ki je progresivna ter zastopa interese delavcev in kmetov, ter desnico, ki zagovarja tiste aristokracije, veleposestnikov, cerkva in kapitalistov, je v zadnjih desetletjih – spet smo pri spremembah, ki so se zgodile v zadnjih 30 letih! – neuporabna, zastarela, uporabljajo jo samo še najbolj topoumni opazovalci. Drugače je z neinstitucionalno levico, ki pa ne stoji na starih okopih, ampak razrednemu boju dodaja boj za ženske pravice, za pravice priseljencev, etničnih in seksualnih manjšin, mladih, vseh šibkih in robnih."
-
3. 1. 2023 | Politika
Tanja Fajon / »Nimam občutka, da bodo v tej koaliciji kmalu nastale večje spremembe«
"Niti približno ne. Nimam nikakršnega občutka, da bodo v tej koaliciji kmalu nastale večje spremembe. Nasprotno; trdno sem prepričana, da potrebujemo drug drugega, da znamo delati drug z drugim. Čeprav smo tri različne stranke – vsaka s svojimi pogledi – in se znamo kritizirati, se znamo tudi poslušati. Mogoče je prednost naše vlade, da imamo notranjo demokracijo in normalen dialog, saj smo ljudem dali zavezo, da bomo popravili vzdušje v državi, ki ga je ustvarila prejšnja vlada, ter med ljudi vrnili spoštljivost. Vesela sem, da smo v vse naše pogovore aktivno vpeli strokovno javnost in civilno družbo."
-
2. 1. 2023 | Družba
V 96. letu je umrl režiser in scenarist Mako Sajko, ki je svojo ustvarjalno pot neprostovoljno končal že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja s filmom Samomorilci, pozor (1967). Slednji je prekinil dolgoletni molk o žgoči problematiki samomorov med mladimi Slovenci, z njim pa je ugasnila tudi Sajkova kariera, saj je film stopil oblasti na žulj. Njegov opus je kljub temu izjemno bogat in vpliven: posnel je kar 17 kratkih dokumentarnih filmov, ki so bili po izbiri obravnavane tematike, slogu pripovedovanja in tehnični izvedbi nedvomno pred svojim časom. Njegovi eksperimentalni, družbenokritični filmi kažejo tako napredno miselnost, da so izjemno relevantni še danes. Njegovo delo, čeprav ga je politični sistem utišal na vrhuncu ustvarjalne poti, živi naprej.
-
3. 1. 2023 | Kultura
NAJBOLJ BRANO 2022 / Ko je Marina Abramović obiskala Litvo
Ob koncu leta vam bomo na spletni Mladini v branje ponudili letos najbolj brane članke. Eden od njih je tudi aprila na spletni strani objavljen članek o tem, da je bila v Kaunasu v osrednji Litvi, lanski Evropski prestolnici kulture (EPK), do 31. julija na ogled razstava mednarodno priznane umetnice in ikone srbskega performansa Marine Abramović.
-
2. 1. 2023 | Politika
"Na koncu leta se vedno pojavi isto vprašanje: kje za vraga živimo? Slika ni ravno navdušujoča. Živimo v družbi paradoksov, bizarnosti, samozadostnosti in stalnega kazanja s prstom na druge. Predvsem pa stalnega nasprotovanja. Če le lahko, smo proti. To vedno znova pride na dan ob vsakojakih volitvah. To leto smo imeli kar trikrat priložnost, da smo glasovali proti. Najprej proti Janezu Janši na državnozborskih volitvah, potem proti klonu Janeza Janše na predsedniških in na koncu še proti njegovemu nagajanju vladi z zavrnitvijo referendumskih pobud."
