Uredništvo

  • Uredništvo

    12. 5. 2024  |  Družba

    »Veliko groženj in problemov je obstajalo že prej, četudi se zdaj potencirajo«

    "Umetni inteligenci dandanes namenjamo ogromno pozornosti, saj smo jo kolektivno označili za nekakšen epohalni prelom, prehod v novo dobo, in ga opremili z znanstvenofantastičnimi podobami prihodnosti, v kateri nam vladajo roboti. Seveda je po eni strani dobrodošlo, da se s tem fenomenom ukvarjamo, tako na ravni individualnega premisleka kot na ravni teoretske obravnave in zakonodaje. Ne smemo pa izgubiti pogleda na širši sociokulturni kontekst, v katerem se je ta tehnologija razvila. Veliko groženj in problemov, ki jih pripisujemo novim modelom, je obstajalo že prej, četudi se zdaj potencirajo."

  • Uredništvo

    13. 5. 2024  |  Kultura

    Domolov / Predstava o stanovanjski problematiki

    V Slovenskem mladinskem gledališču (SMG) se začenja gledališki proces za avtorsko predstavo z naslovom Domolov, katere tema bo stanovanjska problematika. "Ustvarjalke_ci bi radi zbrali čim več različnih zgodb in izkušenj v zvezi z najemom, oddajo, kupovanjem, prodajo, iskanjem stanovanj, pa naj bodo to dobre izkušnje ali pa horror zgodbe v stilu @domozloma," so zapisali v SMG. 

  • Uredništvo

    10. 5. 2024  |  Politika

    »Slovensko priznanje Palestine pomeni neko politično dejanje, ki ga svet opaža«

    "Mislim, da je že sama napoved priznanja resno opozorilo, da jo priznavajo tudi države, ki so bile skrajno rezervirane do vsega tega. Slovenija, odkar je bila vzpostavljena, ni zmogla energije, da bi priznala Palestino, ki je že takrat imela večinsko podporo v Organizaciji združenih narodov. To, da celo takšna država danes stopa na pot priznanja, pomeni neko politično dejanje, ki ga svet opaža, politično dejanje, ki prispeva k reševanju. Tudi sam opis tega, kako se bo priznanje zgodilo, to izkazuje. Slovenija se bo vključila v razprave tudi kot članica Varnostnega sveta ZN-a, tudi kot članica Evropske unije in verjamem, da bo vse to dalo pozitivne učinke. Prezgodaj je govoriti, kakšni bodo, ampak verjamem, da je vendarle prav, da nekako povemo, da smo za samoodločbo palestinskega naroda in podpora samoodločbi je pozitivno dejanje."

  • Uredništvo

    10. 5. 2024  |  Svet

    »Gaze se ne jemlje več kot prioriteto«

    "Zame je od začetka vojne jasno, da se status quo ne more nadaljevati. Ne more se nadaljevati status quo sistema apartheida, ki je fragmentiral in ločil Palestince. Prav tako se ne more nadaljevati status quo razmislekov svetovnih voditeljev, da bodo pravice Palestincev uresničene, ko bo prišlo do rešitve dveh držav, kot da bi ta lahko padla z neba in se sama uresničila. Medtem je sicer vsem postalo jasno, da je rešitev dveh držav postala nemogoča zaradi nadaljevanja ekspanzije Izraela njegovim neodpovedanim ozemeljskim ambicijam na Zahodnem bregu, v vzhodnem Jeruzalemu, zdaj pa tudi v Gazi, kjer želi vzpostaviti tamponsko območje. Judovski naseljenci že govorijo, da bodo ponovno naselili severno Gazo. Cinično je, da se še vedno pretvarjamo, da so izraelska zagotovila resnična. Izrael laže mednarodni skupnosti že desetletja. Govoril je, kaj dejansko počne. Konsolidiral je status quo, dokler ta ni eksplodiral. S tem nočem pojasnjevati nasilja nad Izraelci, do katerega je prišlo 7. oktobra. Želim si, da se to ne bi nikoli zgodilo. Kaj lahko pričakujemo od prihodnosti, je odvisno od hrabrosti mednarodne skupnosti."

  • Uredništvo

    9. 5. 2024  |  Politika

    Naslovnica nove Mladine / KRIVI ZA VSE

    V petek izide nova Mladina! V 19. letošnji številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 10. maja, izpostavljamo, zakaj Levica, ki si v vladi prizadeva za bolj solidarno družbo, postaja tarča napadov z vseh strani – in je kriva za vse. Za fotografijo na naslovnici je poskrbel Borut Krajnc, za oblikovanje pa Ivian Kan Mujezinović.

  • Uredništvo

    8. 5. 2024  |  Družba

    Protest / Študenti zasedli fakulteto

    Študentke in študenti Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani (FDV) ter drugih fakultet so se danes zbrali in zasedli fakulteto, da bi izkazali solidarnost boju Palestink in Palestincev in da bi ponovno pozvali FDV in Univerzo v Ljubljani, da se opredelita do dogajanja v Gazi in obsodita genocid.

  • Uredništvo

    9. 5. 2024  |  Svet

    »Novi stari voditelj v Kremlju je realnost, s katero se je Zahod že sprijaznil«

    "Novi stari voditelj v Kremlju je realnost, s katero se je Zahod že sprijaznil. Da je pri inavguraciji Putina manjkala večina veleposlanikov iz EU in ZDA, je znak neodobravanja ruskega predsednika in morda še zadnja gesta diplomatskega zmrdovanja nad režimsko orkestriranimi volitvami, ki ljudem s slamnatimi protikandidati niso puščali nikakršne prave izbire. In vsaj na kratek rok te izbire ni na vidiku na notranjepolitičnem ruskem parketu. Opozicija je zbežala iz države ali pa je v zaporu. Interesni vplivi v Rusiji so že leta razdeljeni med oligarhe in različne varnostne aparate, ki tako ali drugače hranijo Putinov režim z delnim vračanjem prisluženih rubljev v divji privatizaciji bogatenja peščice in z lojalnostjo – dobrino, ki je za Putina v zadnjih dveh letih postala še pomembnejša. To je dosegel tudi s popolno kriminalizacijo dvomov o vojni v Ukrajini ter z zadušitvijo še zadnjih ostankov delujoče civilne družbe."

  • Uredništvo

    9. 5. 2024  |  Družba

    Buržoazno novinarstvo ali buržurnalizem

    “Ob širšem pregledu različnih medijskih portalov je razvidno, da določeni mediji subtilno, a dosledno promovirajo in objavljajo vsebine, ki glorificirajo uspeh individualizma v kapitalističnem sistemu, hkrati pa moralizirajo o revščini neuspešnih. Prispevke, s katerimi mediji favorizirajo interese vplivnih in bogatih na račun večine prebivalstva, lahko označimo za buržoazno novinarstvo ali buržurnalizem."

  • Uredništvo

    8. 5. 2024  |  Družba

    »Politični pritiski in poskusi ugrabitve medijev so vse izrazitejši«

    V torek je začel veljati evropski akt o medijski svobodi, s katerim Evropska unija prvič posega na področje medijske pluralnosti in novinarske avtonomije. Zakonodajo je Evropska komisija pripravila tudi zaradi težav slovenskih, predvsem javnih medijev v preteklih letih. "Na žalost so politični pritiski in poskusi ugrabitve medijev v več državah vse izrazitejši," je v pogovoru za informativno oddajo Odmevi na TV Slovenija poudarila predsednica Evropskega združenja novinarjev (EFJ) in novinarka hrvaške javne televizije Maja Sever.

  • Uredništvo

    8. 5. 2024  |  Politika

    »Tako kot je Dončić ponosen na svoje trojke, smo mi v Svobodi ponosni na svojo ekipo«

    "V Svobodi smo se po temeljiti in demokratični razpravi odločili, da pri sestavi liste damo prednost mladim, ki verjamejo v enotno in solidarno Evropo. Tako kot je Dončić ponosen na svoje trojke, smo mi v Svobodi ponosni na svojo ekipo. Tokratne evropske volitve bodo najpomembnejše doslej. Prav je, da se tega zavemo in se teh volitev udeležimo v čim večjem številu. Na ta način pokažemo, v kakšni Evropi želimo živeti."

  • Uredništvo

    8. 5. 2024  |  Družba

    »Mislim, da imam zdaj več vpliva, kot bi ga imel, če ne bi povedal, da ne bom kandidiral«

    "Namerno o tem nisem govoril prej, prav užival sem, ko so angleški mediji onanirali na moj domnevno novi mandat. In drugič, glasovanje na kongresu v Parizu je bilo glasovanje o podpori meni. Če bi že pred glasovanjem o famoznih spremembah statuta povedal, da leta 2027 ne bom kandidiral za predsednika Uefe, to ne bi bila podpora meni. Delegati bi rekli, podprimo ga, saj to tako ali tako ne šteje več in bo zapustil položaj. To je bilo zame zelo pomembno. Navsezadnje pa imam do konca mandata še tri leta, verjamem, da bom v tem času naredil še veliko zanimivih stvari, in sicer brez kakršnekoli obremenitve za naslednji mandat. V trenutku, ko razmišljaš, da imaš enkrat naslednje volitve, postaneš malenkost bolj previden v določenih odločitvah, meni ni treba biti več."

  • Uredništvo

    8. 5. 2024  |  Družba

    Proglas / Umetna inteligenca

    Ustvarjalce smo pozvali, naj se v svojih rešitvah dotaknejo katere od dilem, ki jim jih sproža umetna inteligenca.

  • Uredništvo

    7. 5. 2024  |  Politika

    Ali Slovenija za priznanje Palestine potrebuje izraelsko dovoljenje?

    Ali Slovenija za priznanje Palestine potrebuje izraelsko dovoljenje? Zunanja ministrica Tanja Fajon je v oddaji Marcel na TV Slovenija dejala, da nikakor ne, saj tudi Izrael ni potreboval dovoljenja drugih držav, ko je dobil svoje priznanje pred leti v Varnostnem svetu Združenih narodov (ZN). Slovenija potrebuje soglasje vlade, potrebuje soglasje državnega zbora in odbora za zunanjo politiko, je poudarila zunanja ministrica. 

  • Uredništvo

    6. 5. 2024  |  Politika

    »20 let članstva Slovenije v EU je kot pot, ki se konča, še preden se zares začne«

    "Dvajset let članstva Slovenije v Evropski uniji je kot pot, ki se konča, še preden se zares začne. Slovenija je svoj cilj dosegla, ko je postala članica EU-ja, potem je samo še brezciljno tavala po evropskem vesolju. Misija izgubljenih priložnosti. Ni ga paralelnega vesolja, v katerem bi preverili, ali bi bilo slovenskim državljanom bolje, če bi takrat pred leti na križišču ubrali drugo pot in ostali zunaj Unije. Ampak saj danes o tej drugi poti verjetno nihče več niti ne razmišlja. Težava nastane, ko dobiš občutek, da je Bruselj daleč od tvojih težav, da te gleda zviška, da te ne jemlje resno, te nenehno nekaj tapka po glavi, predvsem pa ti ves čas vsiljuje neka pravila, ki s tabo nimajo nobene zveze."

  • Uredništvo

    6. 5. 2024  |  Družba

    »Meni se zdi danes novinarstvo boljše, kot je bilo kadarkoli«

    "Meni se zdi danes novinarstvo boljše, kot je bilo kadarkoli. Je bogatejše, ima dostop do veliko več krajev, kot jih je kadarkoli imelo. Če hočeš danes biti informiran o svetu, nimaš prav velikih težav. Interpretativni model sveta v sedemdesetih letih so bili časopisi in televizija, eden ali dva televizijska programa nacionalnega karakterja. Imel si torej program ali dva, imel si par časopisov, Delo, Dnevnik, imel si Mladino in Radio Študent kot alternativna medija, vsaj v tistem času, ko sem sam vstopal v novinarstvo. Vstopil sem skozi vrata Radia Študent in Mladine, hvala bogu, ker me je to odrešilo premnogih komplikacij. Je pa bil to svet, kjer je potiskan papir deloval kot interpretativni model sveta, nečemu si lahko zaupal ali pa ne. "

  • Uredništvo

    6. 5. 2024  |  Politika

    Raziskava / 70 odstotkov evropskih poslancev ima prijavljeno dodatno dejavnost

    Raziskava združenja Transparency International EU je ugotovila, da ima kar 70 odstotkov od 705 članov Evropskega parlamenta prijavljeno dodatno dejavnost ali obstransko zaposlitev. Nekaj več kot četrtina dodatnih služb je plačanih, pri čemer šest poslancev z njimi zasluži več, kot znaša letna plača evroposlanca v višini 120.900 evrov, je poročal BBC.

  • Uredništvo

    5. 5. 2024  |  Politika

    »Vse nekdanje jugoslovanske republike morajo vstopiti v Evropo«

    "Če sem iskren, nikoli nisem dvomil o nujnosti vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Slovenja je bila najbolj pripravljena, moja ideja je bila izpeljati kolikor je mogoče hiter proces, potem pa prepričati druge nekdanje jugoslovanske republike, ki so imele več problemov, da bi bilo tudi zanje koristno vstopiti v EU. Veliko sem delal tudi s Hrvaško, rad bi jih spodbudil in zadovoljil. O Sloveniji je bilo vse jasno, Hrvaška pa bi morala priti takoj za Slovenijo. Zame je bil to eden od ciljev. Pričakoval sem, da se bo v kratkem zgodilo, da bodo v Unijo vstopile vse nekdanje republike Jugoslavije. Pa se to ni zgodilo, zame je bilo to razočaranje …"

  • Uredništvo

    5. 5. 2024  |  Družba

    »Nisem potrpežljiva oseba. Revolucijo in spremembe si želim jutri.«

    "Naučila sem se pomembnosti vztrajanja. Sindikalni boj je tek na zelo dolge proge, v njem pa je vzdržljivost pomembno orodje. Vedno sem bila aktivistka in vedno bom, čeprav sedaj delujem v evropskem birokratskem sistemu. To sem prinesla s seboj. Kar me je gnalo v Sloveniji, me žene tudi tukaj."

  • Uredništvo

    3. 5. 2024  |  Politika

    »Noben napredek ni vreden nič, če postanemo diktatura«

    "Rezultati zdravstvene reforme bodo vidni vsakomur. Imeli bomo boljši javni zdravstveni sistem kot na začetku. Razgrnjeni in sprejeti bosta pokojninska in davčna reforma. Narejeni bodo pomembni koraki glede stanovanjske problematike. Izvajajo se pomembne, velike investicije v gospodarstvu. Ključno pa je: ostali bomo odprta, demokratična in pravna država, ki bo tudi skrbela za socialno šibke. Vse ostalo nima smisla, če zavržemo te štiri cilje. Noben napredek ni vreden nič, če postanemo diktatura."

  • Uredništvo

    3. 5. 2024  |  Družba

    »Le s kakovostnim, profesionalnim novinarstvom lahko pridemo do ključne vsebine, ki je zaupanja vredna«

    "Še nikoli ni bilo novinarstvo tako pomembno, kot je zdaj. Tudi pri poročanju o velikih mednarodnih konfliktih se kaže, kako pomembni so novinarji, ki so na terenu in v stiku z ljudmi. Novinarstvo je v današnjih časih zelo nevarno. Po svetu je več kot 50 konfliktov, novinarji pošiljajo informacije z območij, kamor ne moremo drugi. Le s kakovostnim, profesionalnim novinarstvom lahko pridemo do ključne vsebine, ki je zaupanja vredna."

  • Uredništvo

    30. 4. 2024  |  Svet

    »Ker EU in njeni politiki niso ukrepali, smo morali ukrepati državljani Evrope«

    V Bruslju so se včeraj zbrale vplivne evropske zagovornice pravice do splava in aktivistke ter predstavile zgodovinsko Evropsko državljansko pobudo My Voice, My Choice: za varen in dostopen splav.

  • Uredništvo

    29. 4. 2024  |  Družba

    »Na plebiscitu smo glasovali za samostojnost, ne pa za kapitalizem«

    "Druga svetovna vojna je pomenila zmago nad fašizmom in nacizmom, hkrati pa tudi spremembo sveta na bolje. To cenim. In mislim, da smo to zavrgli. Spet živimo v kapitalizmu, za katerega nismo nikoli glasovali. Na plebiscitu smo glasovali za samostojnost, ne pa za kapitalizem v najbolj vulgarnem pomenu besede."

  • Uredništvo

    29. 4. 2024  |  Politika

    »Ni bilo države, ki bi videla Slovenijo kot problematično«

    "Običajno je tako, da te bolje poznajo tisti, ki so tvoji sosedje. Tudi v našem primeru je bilo tako, ampak vprašanja, ki so bila odprta z Italijo, so se rešila, še preden so se pogajanja začela, vprašanja, ki so bila odprta z Avstrijo, so se deloma reševala v teh prvih fazah. Na začetku je bilo morda težje, a v trenutku, ko so spoznali, kako je Slovenija pripravljena in kakšne korake delamo, so dejansko postali naš največji zagovornik in podpornik v tem procesu."

  • Uredništvo

    28. 4. 2024  |  Politika

    »Politika je postala nezanimiv posel za veliko večino prebivalcev«

    "V resnici je slovenski politični prostor vse bolj prazen. Politika je postala nezanimiv posel za veliko večino prebivalcev. Z njo se noče ukvarjati skoraj nihče več ali pa se z njo ukvarjajo samo tisti, ki imajo bolj osebne kot pa plemenite interese glede družbene preobrazbe. Ideologij, idej, za katere bi se bilo vredno boriti, je vedno manj. Težko je najti ljudi za ministrske položaje, še težje je najti ljudi, ki bi bili pripravljeni vstopiti v stranke in delati v njihovo korist. Strankarske sekcije so tako vedno bolj prazne. V obdobju osamosvojitve in tudi nekaj časa po tem je bila politika plemenita, imela je velike cilje in je zaznamovala družbeno življenje."

  • Uredništvo

    28. 4. 2024  |  Družba

    »Fašizem je velika nacionalna travma, s katero moramo sobivati«

    "Dokler se ne bomo zrelo soočili in spravili s svojo novejšo zgodovino. Fašizem je naš slon v dnevni sobi, velika nacionalna travma, s katero moramo sobivati, pa bi jo najraje spregledali. Ta slon sedi ob nas na domačem kavču, čeprav se oziramo drugam. Italija ne zmore priznati vojnih zločinov, ki jih je v imenu svoje države zagrešila pod težo totalitarne ideologije, ki je ni težko obsoditi. Saj vendar nismo več tista zločinska država! Mi stojimo na referendumski izbiri republike [2. junij 1946, danes dan republike] in republikanske ustave, ki začne veljati 1. januarja 1948, naša država temelji na protifašizmu: česa se bojimo, kaj nas zavira, da bi obsodili fašistične zločine? To niso naši, temveč fašistični zločini, zločini, ki so jih Italijani hote ali ne zakrivili v imenu fašizma. Na papirju nič lažjega, in vendar …"

  • Uredništvo

    26. 4. 2024  |  Politika

    »Noben sodnik ne more opravljati dejavnosti samostojnega podjetnika«

    "Moj odziv je bil na novinarsko vprašanje in jaz ga nisem pozvala k odstopu. Moje izrecne besede so bile: če je tako, torej če držijo navedbe, da je imel sodnik odprto popoldansko dejavnost samostojnega podjetnika, pričakujem, da bo odstopil nemudoma. Zakaj? Ker je popolnoma jasno, da noben sodnik in tudi ustavni sodnik ne more opravljati katere koli tudi morebiti dovoljene dejavnosti v pravnoorganizacijski obliki samostojnega podjetnika."

  • Uredništvo

    26. 4. 2024  |  Politika

    »Pri Giorgii Meloni fašizem ni psovka, antifašizem pa je beseda, od katere beži«

    "Pri Giorgii Meloni fašizem ni psovka, antifašizem pa je beseda, od katere beži. Fašizem je v Italiji zdaj sprejemljiv in skoraj spodoben, drugod pa imajo do izraza nekaj zadržkov. Politična praksa je v redu. Meloni je v enem zamahu prevzela politični nadzor nad vsemi programi nacionalne televizije, sprožila institucionalno vojno proti migrantom, nasprotuje istospolnim porokam, abortusu, solidarnosti s Palestinci in neodvisnosti univerz. Policija in vojska sta v njenem mandatu vedno bolj vidni in izvajata represijo nad neprijetnimi oblikami ulične opozicije. O fašizmu se ne sme reči nič slabega, vljudno pa je reči, da je Mussolini naredil tudi kaj dobrega. Fašisti so delali napake, vendar so se borili proti komunizmu. Preden se obsoja njih, je treba obsoditi komunizem. Zveni domače, kot bi v Italiji stekel proces slovenizacije političnega življenja."

  • Uredništvo

    24. 4. 2024  |  Politika

    Naslovnica nove Mladine / SODNIK PODJETNIK

    V petek izide nova Mladina! V 17. letošnji številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 26. aprila, se sprašujemo, ali lahko ustavni sodnik Klemen Jaklič, ki je s popoldanskim delom kršil vsaj tri zakone, ostane na položaju? Za naslovnico sta tokrat poskrbela Ivian Kan Mujezinović (oblikovanje) in fotograf Slovenske tiskovne agencije (STA) Daniel Novakovič.

  • Uredništvo

    24. 4. 2024  |  Družba

    »Nimamo več razlogov za praznovanje prvega maja«

    "Prvi maj - praznik dela - delavke in delavci izkoristimo za zaslužen počitek in sprostitev. Dan obeležujejo praznovanja, dobro se je in pije. Vsako leto pa imamo delavke in delavci vedno manj razlogov za praznovanje, medtem ko se skrbi, nezadovoljstvo in jeza povečujejo. Življenjski stroški naraščajo, naše plače stagnirajo. Na delovnih mestih se izkoriščanje stopnjuje, produktivnost se povečuje, število ur, ki smo jih primorani preživeti v službi, pa je vedno večje. Vedno bolj se širi prekarnost, počasi razpadajo sistemi socialne države, gospodarstvo pa medtem ustvarja rekordne dobičke, od katerih delovni ljudje nimamo popolnoma nič. Nimamo več razlogov za praznovanje prvega maja, zato bomo temu dnevu vrnili zgodovinsko borbenost in se ob 16. uri zbrali na Kongresnem trgu v Ljubljani."

  • Uredništvo

    24. 4. 2024  |  Družba

    »Prepoved splava je vrhunec hipokrizije«

    "Eden najbolj očitnih znakov razvitega sveta je nadzor rojstev, ki je prinesel večje preživetje otrok in osvoboditev žensk od statusa rodilj ter s tem večjo enakopravnost žensk. Večjo, ne pa še celotne. Skrajni čas je, da dobi Evropska unija, ki že ima skupen predpis o velikosti kumaric, tudi skupno zakonodajo o splavu: ta pravica, ki je pri nas vpisana v ustavo, je ponekod še vedno prepovedana, drugod omejena, plačljiva ali pa nedostopna zaradi politično zlorabljanega ugovora vesti zdravnikov. Okoli dvajset milijonov žensk tako v EU nima dostopa do splava in nobenega dvoma ni, da to najbolj prizadene deprivilegirane ženske, ki si ne morejo privoščiti plačljivega posega v zasebnih klinikah v domovini ali tujini. O tem, kaj se dogaja 'na črno', je treba brati nobelovko Annie Ernaux. In ravno v tem je prepoved splava vrhunec hipokrizije: velja samo za tiste brez denarja."