Uredništvo
-
26. 7. 2022 | Družba
»Nostalgija po dobrih starih časih kliče po orožju«
"Tradicija je nekaj, na kar se ljudje navadimo. Tisti, ki so zgoraj in imajo moč, še hitreje in z večjim veseljem kot oni, ki so spodaj in moči nimajo. Če traja kakšen običaj, porojen iz zlorabe moči, stoletja, ga je toliko težje spremeniti, čeprav se ob malo globljem razmisleku upira modernejšemu pojmovanju človekovih pravic. Imeniten primer je suženjstvo. Odkar je Kolumb odkril Ameriko, če preskočimo tisočletja suženjstva pred tem, je to cvetelo do uradne odprave leta 1865. A žlahtna tradicija, po kateri je bil črni suženj zgolj stvar, predmet, se na različne načine ohranja vse do danes, ko imamo na eni strani vse bolj agresivna gibanja belske prevlade, na drugi pa obrambna, ki opozarjajo, da so tudi življenja črnih pomembna. Nostalgija po dobrih starih časih kliče po orožju in vdor v Kapitol je treba gledati tudi v tej luči."
-
26. 7. 2022 | Družba
Najboljša obramba pred požarom
"Družbeno tkivo prostovoljnih gasilskih društev je dovolj odporno, da vanj niso prodrli pritlehni politični motivi. Ljudje različnih prepričanj znajo sodelovati. A to sodelovanje se mora preseliti v najširši okvir. Najboljša obramba pred požarom je – da do požara ne pride. Obsežni gozdni požari nastajajo zaradi pregrevanja planeta. Desetletja bodo potrebna za ustavitev pregrevanja. V teh desetletjih bodo požari eksponentno bolj pogosti, če se linearna krivulja pregrevanja ne obrne."
-
24. 7. 2022 | Politika
"Prednost, ki si jo Janša nabira s svojimi bombnimi detonacijami, tokrat na nacionalni TV, s protislovnim imenovanjem Urbanije na eni strani in najavo referenduma na drugi, bi logično lahko pomenila slabljenje Goloba in njegove 'Svobode'. Toda na drugi strani, in če imamo v mislih zadnjo veliko privatizacijo zdravstva, nemara pa v prihodnosti še česa okrog energetike, se lahko pokažejo momenti politične vzajemnosti."
-
24. 7. 2022 | Družba
»Zgodovina človeške civilizacije je v dobršni meri zgodovina vojn«
"Zgodovina človeške civilizacije je v dobršni meri zgodovina vojn. Vojna je dogodek, ki ima praviloma sila velike posledice za vso družbo. Posledice občutijo vsi, ne samo tisti, ki jo sproži in vodi. Posledice ima za zmagovalce in za poražence. Vojna ni samo racionalna zadeva, ampak je vedno čustveno obarvana. Je ekstremno čustveno stanje za aktivne udeležence. Določala je usode držav in vladarjev. In navadnih ljudi. Ne gre samo za vojake, ampak predvsem za trpljenje običajnih ljudi, smrt, uničenje, dolgotrajne družbene posledice. Vse to je vojna. Ne smemo se čuditi, da so se z njo najprej ukvarjali zapisovalci in kronisti, za njimi pa tudi umetniki, zgodovinarji."
-
25. 7. 2022 | Družba
Trgovine bodo morale imeti ob prižgani klimatski napravi zaprta vhodna vrata
Zaradi strmega naraščanja cen energentov, bodo morale meti po novem trgovine v Franciji ob prižgani klimatski napravi zaprta vhodna vrata, sicer jih lahko doleti kazen. Omejeno bo tudi svetlobno oglaševanje.
-
24. 7. 2022 | Politika
»Vstop Hrvaške v schengen pomeni priznanje arbitraže«
"Z vstopom v schengen bo Hrvaška - pravno gledano seveda - priznala tudi meje držav, ki so že članice schengna, torej tudi Slovenije, in s tem posredno tudi arbitražno odločitev. Razlog je ključni schengenski dokument, Evropska konvencija o implementaciji schengenskega sporazuma, ki ga Hrvaška ob vstopu seveda mora spoštovati. Ta pa že v prvem členu določa, da so zunanje meje schengenskega območja zunanje meje članic schengna tako na kopnem kot na morju. Meja med Hrvaško in Slovenijo po vstopu Hrvaške sicer postane notranja schengenska meja in s tem de facto nepomembna. Ampak le do tedaj, dokler se ne zgodi, da bi morali tudi mi schengen začasno suspendirati. To pa je tisto, kar se dogaja že sedem let na avstrijsko-slovenski meji, pa na nemško-avstrijski meji in tako vse gor do severa. Tam je schengenski režim suspendiran zaradi ilegalnih migracij. Če bomo to morali storiti na meji s Hrvaško tudi mi, bo seveda jasno, da je meja na morju tam, kjer je določena z arbitražno odločitvijo."
-
24. 7. 2022 | Politika
»Prepogosto siljenje na volišča lahko povzroči odpor do volitev«
"Demokratične in svobodne volitve so v samem jedru demokracije, preko njih ljudstvo prenaša suverenost na izvoljene predstavnike, da v njihovem imenu izvršujejo oblast. Zato je pristop, ko tega ne sme nič ovirati, pravilen. Pa vendar se je pri organizaciji volitev treba obnašati tudi racionalno. Tako kot inflacija v ekonomiji razvrednoti vrednost blaga, lahko prepogosto siljenje na volišča povzroči odpor do volitev, se pravi tudi demokracije. Predsednica državnega zbora žal letos ni našla poguma ne argumentov za racionalizacijo pri organizaciji volitev, tako kot pred dvema desetletjema. Zato svetujemo volilkam in volilcem, naj si nedelje v jeseni rezervirajo za volitve in stoično opravijo svojo državljansko dolžnost ter izkoristijo privilegij, ki jim ga omogoča demokratična Slovenija."
-
22. 7. 2022 | Politika
Posvetovalna skupina priporoča nošenje mask v zaprtih javnih prostorih
Predstavniki stroke in minister za zdravje so ob aktualne epidemične razmerah predstavili priporočila strokovnih skupin. Med drugim stroka predlaga obvezno nošenje mask v zdravstvenih ustanovah. Za obvezno uporabo mask v vseh zaprtih javnih prostorih pa po besedah epidemiologa Maria Fafangla ni dovolj strokovnih podlag, da bi bilo potrebno v tej fazi imeti to obvezo. "Ko imaš obvezo, moreš imeti tudi nadzor," je poudaril in dodal, da je "maska skrb zase in skrb za druge".
-
23. 7. 2022 | Ekonomija
»Evro združuje 340 milijonov prebivalcev. Je in bo ostal stabilna valuta.«
"Denarno politiko izvajamo v denarni uniji, ki jo sestavlja 19 držav – kmalu bo teh 20. Zato transmisija denarne politike do gospodinjstev in podjetij poteka prek 19 različnih finančnih trgov. Če se hočemo z visoko inflacijo spoprijeti v celotnem evroobmočju, moramo zagotoviti, da transmisija denarne politike poteka usklajeno v vseh državah v evroobmočju. Zato smo oblikovali nov instrument, ki se imenuje instrument za zaščito transmisije. Varoval bo enotnost denarne politike in nam tako pomagal zagotoviti, da cene srednjeročno ostanejo stabilne."
-
23. 7. 2022 | Politika
»Načrt o prostovoljnem zmanjšanju porabe zemeljskega plina bo velik preizkus za EU«
"Načrt evropske komisije o prostovoljnem zmanjšanju porabe zemeljskega plina v državah članicah bo velik preizkus za Evropsko unijo. Sedemindvajseterica je že tretjič v petih letih pred testom solidarnosti, ki utegne biti v primeru morebitne zimske energetske krize gospodarsko in politično večplastna. Še najbolj bi utegnila biti primerljiva s solidarnostnimi izzivi med koronakrizo, kjer pa za razliko od tokratnega ruskega vihtenja energetske gorjače zunanjega sovražnika Evropske unije ni bilo. Virus se z državami članicami ni boril za politične koncesije glede vojne v Ukrajini, za vnovično vzpostavljanje svetovne prehranske varnosti, za ceno energentov ali končanje sankcij."
-
21. 7. 2022 | Politika
Naslovnica jutrišnje Mladine: SUMLJIVI POSLI
Jutri izide nova Mladina! Fotografijo na naslovnici je v objektiv ujel Borut Krajnc, za oblikovanje pa je poskrbel Damjan Ilić. Več o tem, kako je NSi z javnim denarjem plačevala svetovalna podjetja, ki so ji pomagala pri volilni kampanji, preberite v novi številki Mladine, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 22. julija, dalje. #Mladina29
-
20. 7. 2022 | Politika
»Žico je v zadnjih dveh letih z meje umikala tudi Janševa vlada«
"Ko je vlada Roberta Goloba tik pred prevzemom oblasti napovedala, da bo odstranila žičnato ograjo na meji s Hrvaško, se je po njej s politične desnice usul val kritik. Toda pri tem so vsi zamolčali, da je žico v zadnjih dveh letih z meje umikala tudi nekdanja vlada, četudi jo je javno zagovarjala kot edini učinkovit način za 'obrambo pred migranti'. Slovenska vojska je namreč v zadnjih letih z meje s Hrvaško odstranila že več kot 100 kilometrov žičnate ograje. To je več kot polovica od 155 kilometrov, kolikor je bila dolga od leta 2015, ko so na slovensko mejo prišle množice beguncev iz Sirije, Iraka, Afganistana in drugih držav."
-
21. 7. 2022 | Politika
»Ljudi te baže bi bilo treba poslati nazaj v čase, ko so se taki nazori še zdeli normalni«
"Nimam ne razumevanja za ljudi, ki so prepričani, da istospolnim partnerjem ne bi smeli dovoliti, da posvojijo otroka, ker da sta starša lahko samo oče in mati, torej moški in ženska, ne potrpljenja z njimi. Kot državljan mislim, da bi bilo treba ljudi te baže poslati nazaj v čase, ko so se taki nazori še zdeli normalni."
-
19. 7. 2022 | Politika
»NSi in RKC naj se raje osredotočita na vsebino družine«
"Družine so različne. Imamo dvostarševske družine, ločence, samohranilke, ovdovele, skrbnike. Imamo tudi skregane družine, zapostavljene otroke in tako naprej. Jaz bi NSi in RKC svetoval, naj se raje osredotočajo na vsebino družine, ne pa na njeno obliko."
-
19. 7. 2022 | Družba
»Svoboda je uničila marsikaj, ker ji nismo pripeli odgovornosti«
"Svoboda je uničila marsikaj, ker ji nismo pripeli atributa, brez katerega ne more obstati, to je odgovornosti. Sproščena čustva, zlasti sovraštva, ki je še posebej privlačno, so onemogočila razvoj zdrave družbe na mnogo področjih. Pohlep je dodal svoje in stanje je pač temu podobno še trideset let po samostojnosti."
-
19. 7. 2022 | Družba
Urbanija: »Ne prihajam iz politike«
Generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough je kljub nasprotovanju novinarskih sindikatov in stroke na mesto direktorja Televizije Slovenija imenoval Uroša Urbanijo. V oddaji Odmevi z voditeljico Tanjo Starič je Urbanija že napovedal, da prihajajo na televizijo spremembe, ki so po njegovem "potrebne".
-
19. 7. 2022 | Politika
»V poslanskih in na zatožnih klopeh sedijo isti ljudje«
"Odvzem premoženja nezakonitega izvora ni vsem v interesu. Tožilci že več let opozarjajo, da je zakon pomanjkljiv, saj so nemočni v primerih, ko preiskovanec premoženje pridobi nezakonito, vendar pa je to premoženje vmes že zapravil ali ga skril. Zato predlagajo zakonsko možnost nadomestnega odvzema, s katerim bi lahko naknadno (v primeru uspešne tožbe) zasegli premoženje v isti vrednosti. Spremembo zakona so na pravosodnem ministrstvu napovedovali že pred leti, vendar nato pretekla vlada za to ni pokazala nikakršnega zanimanja. Vprašanje je, ali bodo tožilci dobili vsa potrebna in hkrati pravno ustrezna orodja za odvzem nezakonitega premoženja, dokler bodo v poslanskih in na zatožnih klopeh sedeli isti ljudje."
-
19. 7. 2022 | Družba
»Norost je konstrukt kapitalizma«
"Vedno pravim, da je norost konstrukt kapitalizma. Sistem, v katerem živimo, je ljudi, ki ne delujejo docela v skladu z normami (te so velikokrat krivične) in se obnašajo drugače, kot je predpisano z nenapisanimi pravili, imenoval za norce. Že če izgovoriš besedo "norec", se ljudje zgrozijo nad izrazom, češ da je žaljiv in politično nekorekten. A norost smo proizvedli sami, zdaj pa se okoli nje polarizira in moralizira. Ko se zatekamo k politično korektnim izrazom, v resnici uporabljamo evfemizme, vendar olepšane besede ne morejo izboljšati položaja ljudi z nalepko norosti."
-
19. 7. 2022 | Družba
Rižanski vodovod se pripravlja na prekinitve oskrbe s pitno vodo
Rižanski vodovod se pripravlja na uvedbo nekajurnih prekinitev oskrbe s pitne vode. Za zdaj črpajo podtalnico in vodo odkupujejo od sosedov, s Krasa in iz Istre. Kdaj bodo uvedli redukcije, v Rižanskem vodovodu ne morejo napovedati. "Ko se enačba ne bo izšla, in temu se približujemo dnevno, da ne rečem skoraj urno, takrat ne bo več vrnitve," je za Radio Slovenija povedall direktor Martin Pregelj.
-
18. 7. 2022 | Družba
»Imenovanje Urbanije bo strel v lastno koleno sedanjega vodstva RTV Slovenija«
"Če postane Urbanija direktor TV Slovenija, pa to ne bo več samo težava informativnega programa. Z njim bodo morali na televizijskih kolegijih sedeti tudi drugi odgovorni uredniki. V drugih delih hiše še ne razumejo, zakaj je informativni program zaradi te možnosti tako vznemirjen. Zdaj bodo vsi videli, o čem smo ves čas govorili. Imenovanje Urbanije bo strel v lastno koleno sedanjega vodstva RTV Slovenija."
-
18. 7. 2022 | Politika
»Desnica je s svojimi kadri nekonkurenčna, saj jo javnost sprejema s posmehom«
"In vendar, če javni mediji ostajajo v središču pozornosti, kar je upravičeno, se zdi, da je javnost že v finišu tekme, ki se lahko konča bodisi dobro bodisi slabo. Desnica bije svojo veliko volilno bitko, resda pozno, a z globokim prepričanjem, da je usodna, torej zadnja. Gre torej za pozno prebujanje, strukturno nepripravljenost, plitkost razumevanja? Vse to, a v igri so še druge zmote, zablode in megalomanske pretenzije. In spet se postavlja vprašanje, od kod jim kadri: zvestoba je zelo šibak kriterij in večinoma ne proizvede nič drugega kot neumnost. Napočil je pravi trenutek za obračun: desnica s svojimi kadri, od Logarja do Pirkoviča, je preprosto nekonkurenčna, saj jo javnost sprejema z blagim posmehom, izvrže pa z gromkim smehom. Eksistencialni tremor ob nastopu Janše ne deluje več in vodja se moti, če misli, da bo njegova začasna odsotnost privlekla vsaj del ljudi izven že znanega najožjega kroga. "
-
17. 7. 2022 | Politika
»Predsodki večine ne morejo krojiti ustavnih in zakonskih pravic manjšine«
"Ustavna demokracija je prebrisan sistem. Omogoča družbene spremembe, ki za večino še niso sprejemljive. Sprejemanje odločitev, ki jih večina ne odobrava, je za politično oblast – parlament in vlado – tvegano početje. Sprejemanje odločitev, ki so v nasprotju z voljo večine, lahko vodi v poraz na volitvah. Zato v ustavni demokraciji občutljive politične odločitve sprejema tudi vrh sodne oblasti. Ko je enkrat politični prostor napolnjen s populistično demagogijo, je praktično nemogoče doseči, da bi se oblast ljudstva preoblikovala v demokratični red, ki ne diskriminira manjšin."
-
17. 7. 2022 | Politika
Več dilem o prihajajočih predsedniških volitvah
"V teh dneh, ko nekateri še napovedujejo kandidature za predsedniške volitve, je pred nami več dilem, na katere nimamo konkretnih odgovorov, lahko pa na osnovi izkušenj iz preteklosti skušamo predvideti potek predsedniške kampanje v prihodnjih nekaj mesecih, nemara pa tudi celo sam razplet. Glede na trenutni razpored kandidatur, razpoloženje volilnega telesa in politično moč posameznih strank se pred nami izrisuje krajina, ki nima povsem jasnih obrisov, bi pa lahko za zdaj ocenjevali, da smo še najbližje scenariju treh kandidatov, dveh z leve in enega z desnega pola, ki smo ga spremljali na volitvah leta 2007."
-
16. 7. 2022 | Družba
»To je ta svobodni Zahod, ki smo ga dobili«
"Vse to tekmovanje nas proti njim, Zahoda proti Rusiji, je zelo nevaren ideološki konstrukt, ki služi nadaljevanju vojne in zaslužkom vojne industrije. Novice o dobavi orožja ukrajinski vojski, ki je tako napredno, da ga vojaki ne znajo uporabljati, ilustrira še eno od tez Güntherja Andersa. Kadar napredek zamenja orožje, je končni cilj dokončna likvidacija tega orožja, iztrošenje."
-
16. 7. 2022 | Družba
»Kljub znanju, ki ga imamo, se počasi odzivamo na resne globalne izzive«
"Kljub znanju, ki ga imamo, se počasi odzivamo na resne globalne izzive, kot so, recimo, podnebne spremembe zaradi kopičenja toplogrednih plinov v ozračju. Prav tako so, vsaj v nekaterih državah, državljani dokaj neuspešni pri preprečevanju poskusov, da bi jim odpravili že pridobljene pomembne pravice in svoboščine."
-
14. 7. 2022 | Politika
Naslovnica jutrišnje Mladine: LEPO JE BILO NA OBLASTI
Jutri izide nova Mladina! Ilustracijo na naslovnici je ustvaril nagrajenec Prešernovega sklada in Mladinin hišni karikaturist Tomaž Lavrič, za oblikovanje pa je poskrbel Ivian Kan Mujezinović. Več o tem, kako so si Janševi funkcionarji tik pred odhodom z oblasti razdelili več kot 230 tisoč evrov posebnih nagrad za neizkoriščeni letni dopust, preberite v novi številki Mladine, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 15. julija, dalje. #Mladina28
-
13. 7. 2022 | Svet
»Putin računa na to, da se bo Evropa prej ali slej politično utrudila«
"Putin je prepričan, da je čas na njegovi strani. Hkrati računa na to, da se bo Evropa, ki za zdaj podpira vojno v Ukrajini, prej ali slej politično utrudila (fatigue) in da njeni državljani ne bodo več pripravljeni nositi stroškov vojne ob istočasni energetski in prehranski draginji ter visokih stroških oboroževanja. Tega problema Putin, ki se opira na avtokratsko vladanje, doma nima, drugače je v demokracijah, kjer so se politiki v času volitev prisiljeni odzivati na nezadovoljstvo državljanov. V nekaterih državah, na primer v Nemčiji, Franciji in Italiji, se to namreč že dogaja. Te države resda Ukrajino vojaško podpirajo, vendar hkrati iščejo priložnost za miroljubno rešitev vojaškega konflikta, kar ne bi smelo presenetiti, če spomnimo, da so ustanovitelji EU mir zastavili kot visoko evropsko vrednoto."
-
13. 7. 2022 | Družba
»Komunistično diktaturo ste zamenjali z diktaturo maksimiziranja potrošništva«
"Da, potrošništvo do maksimuma, druge izbire ni. To je konec politike. Če se neusmiljeno izrazim, ste v vzhodni Evropi 30 let nazaj zamenjali komunistične diktature z diktaturo maksimiziranja potrošništva. Nisem čisto prepričan, katera od obeh je boljša, a obema je skupno to, da prave politike v resnici ne premoreta. Politika je trenje mnenj o tem, kakšno družbo in svet hočemo zgraditi. Vse tiste, ki so resnično zaskrbljeni zaradi podnebnih sprememb, poskušam prepričati, naj nehajo govoriti o podnebju in začnejo razmišljati o procesih, kako svet spremeniti politično in socialno. Le to bi lahko prineslo spremembe za okolje."
-
13. 7. 2022 | Kultura
V Galeriji Kresija bodo danes, 14. julija ob 19. uri odprli razstavo Tine Kolenik z naslovom V imenu ljudstva, ki prikazuje portrete, na katerih umetnica imitira osem splošno znanih zgodovinskih likov, vladarjev, ki so v različnih obdobjih tako in drugače krojili usodo ljudi. Projekt je nastajal štiri leta, zbranih pa je bilo približno 1.000.000 vžigalic, ki so bile kupljene v različnih državah sveta, Odprtje razstave bo pospremila avtorska glasba Alda Kumarja.
-
12. 7. 2022 | Družba
Sedemletni dolg ustavnega sodišča
"Ne glede na to, da ni dvomov o tem, da izenačitev istospolnih življenjskih skupnosti s heterospolnimi ne pomeni glede pravice do sklenitve zakonske zveze nič drugega kot zgolj dosledno in precej očitno izpeljavo načela enakosti pred zakonom iz 14. člena ustave, je bilo potrebnih dolgih sedem let, da je ustavno sodišče sprejelo odločitev, ki jo je pred sedmimi leti samo bojkotiralo, z dopustitvijo naknadnega zakonodajnega referenduma o ustavni pravici neke manjšinske skupine. Državni zbor je prav zato, da takšnih situacij ne bi bilo, pred tem celo dopolnil 90. člen ustave z določbo, da 'referenduma ni dopustno razpisati o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost'. "
