Uredništvo
-
19. 6. 2022 | Politika
Kaj so volitve v resnici pomenile?
"Utopitev dveh strank, Šarčeve LMŠ in SAB Alenke Bratušek, v Golobovem Gibanju Svoboda v demokratični kulturi Slovenije vzbuja nelagodje. Volilni glasovi zanje bodo uporabljeni dvakrat stran od namena. Zato se skoraj dva meseca po volitvah postavljajo vprašanja, kaj so volitve v resnici pomenile, kaj se dogaja na slovenskem političnem in družbenem prizorišču – tudi to, v imenu česa je vladajoča Golobova stranka lahko zmagala in koliko je njena legitimnost odvisna od predvolilnih zavez."
-
19. 6. 2022 | Družba
»Ženska nima težav, če je robot«
"Mizoginija je vseprisotna. Ko so ženske skrite in niso na položajih, mizoginija ni tako očitna, zdaj ko so, je eskalirala. Vse te ženske čaka težja pot, tako kot jih je že doslej. Da ima ženska kolikor toliko miru in lahko normalno dela, mora biti odločna, a premišljena in ne preveč emocionalna. Ženska nima težav, če je robot."
-
18. 6. 2022 | Politika
»Miroljubnost ni politika za mirne čase«
"Pacifizem do danes ni dobil priložnosti, ker evropsko zunanjo politiko oblikujejo čustva. Evropa se za politiko oboroževanja Ukrajine ni odločila v vakuumu preudarnega razmisleka o tem, kaj se v resnici dogaja, pač pa v zmesi panike in užaljenosti, ki jo določajo demoni preteklosti. Zgodovinski spomin se je izkazal za nekaj, kar sicer lahko služi, ko opominja, a lahko tudi nagaja, ko izkrivlja sliko realnosti. Evropa se je na rusko invazijo odzvala po instinktivni povezavi aktualnosti z dogodki druge svetovne vojne."
-
18. 6. 2022 | Politika
»Kjer koli se pojavi fašizem, gre za življenje in smrt demokracije«
"Trump je skušal antifašizem deklarirati kot teroristično organizacijo, čeprav ni niti organizacija in nima teroristične ideologije. Sprašujete, kako smo prišli od konca druge svetovne vojne, ko smo slavili antifašizem, govorili 'Nikoli več', do sem? Konec druge svetovne vojne smo praznovali z antifašizmom, tudi s kulturo, filmi, praznovali in občudovali smo tiste, ki so se borili proti antifašizmu. Kako smo prišli od tam do Trumpa? Trump je uporabil taktiko Mussolinija. Če preberete zbrana dela Mussolinija iz zgodnjega obdobja, kot sem jih jaz, boste videli, da se beseda antifašizem ne pojavi, dokler se Mussolini ne odloči liberalcev, ki mu nasprotujejo, označiti za nasilne antifašiste."
-
18. 6. 2022 | Kultura
Poletna muzejska noč letos v kar 62 krajih po Sloveniji
Skupnost muzejev Slovenije 18. junija organizira že 20. Poletno muzejsko noč, ki jo že nekaj let koordinira Muzej narodne osvoboditve Maribor. Letošnja Poletna muzejska noč se bo odvijala v kar 62 krajih po Sloveniji. Ta največja promocijska akcija slovenskih muzejev in galerij bo letos združila programe 80-ih sodelujočih ustanov, vrata pa bo odprlo tudi 84 dislociranih enot in spominskih sob. Akciji se je na novo pridružilo kar 11 ustanov, med njimi so ob muzejih in galerijah tudi arhivi in univerze s svojimi razstavnimi programi. Med 18. in 24. uro bo mogoče odkrivati, kaj se dogaja v muzejih in galerijah v nočnih urah, raziskovati muzejske zaklade, prisluhniti koncertom ter se udeležiti vodstev, delavnic in predavanj..
-
16. 6. 2022 | Politika
Naslovnica jutrišnje Mladine: DRAGINJA
Jutri izide nova Mladina! Fotografijo na naslovnici je ustvaril Borut Peterlin, za oblikovanje pa je poskrbel Damjan Ilić. Več o tem, kdo je odgovoren za visoke cene hrane in kaj lahko stori vlada, preberite v novi številki Mladine, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 17. junija, dalje. #Mladina24
-
16. 6. 2022 | Družba
30 let od smrti novinarja Mladine Iva Štandekerja
Mineva 30 let, odkar je med vojno v BiH zaradi eksplozije granate umrl Mladinin novinar Ivo Štandeker. Jutri mu bomo v novi številki Mladine posvetili obsežno biografijo (KDO JE KDAJ), opremljeno z ilustracijami Josipa Visarjonoviča.
-
15. 6. 2022 | Politika
»To ni vprašanje nepotizma, ampak feminizma«
"To ni vprašanje nepotizma, ampak feminizma. Maja Tašner Vatovec je dolgoletna aktivna članica in soustanoviteljica stranke, ne pa nekdo, ki bi bil vsiljen od zunaj prek zvez. Prav je, da lahko tudi ona dobi priložnost, ne pa da ji je to onemogočeno zaradi statusa njenega moža."
-
15. 6. 2022 | Družba
Iz tega se je razvila znanost, kot jo poznamo danes
"Vplivne ideje, ki lahko spremenijo ustaljene predstave o delovanju sveta in družbe, potrebujejo mir in čas, da najprej dozorijo skozi potrpežljivo in dolgotrajno razpravo. Do številnih pomembnih družbenih sprememb ne bi prišlo, če se ideje ne bi najprej počasi kalile v tihih skupnostih, ki so praviloma delovale zunaj nadzora oblasti. Prav iz skupnosti učenjakov, v okviru katere so si naravoslovci in filozofi nekoč izmenjevali pisma, v katerih so opisovali svoja odkritja in ideje, se je, denimo, razvila znanost, kot jo poznamo danes."
-
16. 6. 2022 | Kultura
Performans MandićCirkus (oblečen), ki sta ga zasnovala režiser Bojan Jablanovec in igralec Marko Mandić, bo slavnostno premiero doživel danes ob 20.00 v Mali Drami, nastal pa je v koprodukciji SNG Drame Ljubljana in Vie Negative. Uprizoritev MandićCirkus, ki je maja letos premierno zaživela na Velikem odru, sta avtorja korenito adaptirala in jo naslovila MandićCirkus (oblečen).
-
14. 6. 2022 | Politika
»Svoboda Roberta Goloba je kljub izjemni volilni zmagi kot stranka šele pred ključnimi izzivi«
"A vsekakor lahko ta hip govorimo šele o začetku nekega procesa, o poskusu, kajti okoli Gibanja Svoboda in vanjo integriranih LMŠ in SAB je še preveč neznank, da bi lahko vlekli nedvoumne zaključke. Vladajoča Svoboda Roberta Goloba je kljub izjemni volilni zmagi kot stranka šele pred ključnimi izzivi: v prvi vrsti se bodo hitro pokazale sposobnost adaptacije na vodstvene položaje in njene operativne sposobnosti v vladnem aparatu. Čaka jo torej test vladarske/voditeljske/upravljavske kompetence. Zgodovinski okvir je in bo neizprosen: inflacijski pritiski se bodo še stopnjevali, jesen utegne biti, to pove tudi Golob, v marsičem težka, celo ekonomsko surova. Takrat se bo še bolj odstrla nova realnost cen energentov. Divji ples surovinske draginje prav tako ne jenja, to poganja tudi dražitev zelo raznovrstnih storitev. Vse večji je pritisk na plače, saj si lahko ljudje ob njihovem neusklajevanju realno za isti denar danes privoščijo bistveno manj. Vladimir Putin in njegovi jastrebi vojne ne kažejo novih intenc, da bi želeli morijo končati (čim prej)."
-
14. 6. 2022 | Politika
»Tako blizu si vladajoča politika in levičarski pacifizem od vstopa v Nato še nista bila«
"Pri vprašanju odnosa do vojne in Rusije smo dobili tudi zanimiv, za Slovenijo netipičen razcep v napredni civilni družbi, ki je sicer precej blizu sedanji vladi. Leva civilna družba neguje in nadaljuje močno tradicijo pacifizma v slovenski obrambni, varnostni in zunanji politiki. Tako blizu si vladajoča politika in levičarski pacifizem od vstopa v Nato še nista bila. Liberalnejši del civilne družbe pa odločno zagovarja podporo Ukrajini v težkem orožju, kar jo zbližuje z Janšo, hkrati pa je proti jedrnemu münchenskemu formatu diplomacije."
-
15. 6. 2022 | Kultura
Na razstavi se bo predstavilo 36 študentk in študentov
V prostorih Akademije za vizualne umetnosti AVA bodo danes ob 19. uri odprli diplomsko in pregledno letno razstavo. Tokratna razstava bo najobsežnejša doslej, saj bodo na ogled dela 36 študentov s področja slikarstva, kiparstva, instalacije, fotografije, scenografije, filma in mešanih tehnik.
-
14. 6. 2022 | Politika
»Vedno znova, ko Janez Janša ne zmaga na volitvah, se zgodi to čudežno zanikovanje resnice«
"Vedno znova, ko Janez Janša ne zmaga na volitvah, se zgodi to čudežno zanikovanje resnice. To nepojasnjeno zavračanje avtoritete in boga. Tistega očeta in rešitelja, za katerega se Jože že vso svojo pričevalsko kariero na nacionalki sprašuje, le kaj vam je naredil takega, da ga ne morete ljubiti. Zakaj ste tako pokvarjeni globoko v sebi, da ne sprejmete njegove ljubezni. Lacanovska psihoanalitična zvezda desne hemisfere razumevanja sveta je bila jasna in odločna. Ne morejo ga ljubiti, ker predstavlja grožnjo. Grožnjo vsem tistim, ki so sprivatizirali to državo."
-
14. 6. 2022 | Družba
"Da, mislim, da je v temeljih za to odgovorna Katoliška cerkev. Čeprav tudi druge cerkve pri tem vprašanju niso nedolžne, je katolikov daleč največ. Obstajata dve encikliki, ki nasprotujeta ženskim pravicam na vseh ravneh. Po encikliki Humane vitae je edini namen spolnega odnosa razmnoževanje. Druga, Evangelium vitae, iz leta 1995, izpostavlja dve načeli, ki si ju je vredno zapomniti. Potem ko je bil v večini držav v 70. letih prejšnjega stoletja splav dekriminaliziran, je Cerkev, v svojih temeljih mizogina in iz samih moških sestavljena organizacija, s to okrožnico izpostavila načelo, da sta splav in evtanazija zločin, ki ga posameznik ne sme narediti. Ne glede na to, kaj pravi zakon posamezne države. Cerkev ima seveda pravico do lastnega mišljenja, ga zagovarjati, ampak vprašanje je, ali to prinaša dobro skupnosti. S tema enciklikama je direktno pozivala državljane k nepokorščini. Šlo je za napad na sekularnost države."
-
14. 6. 2022 | Družba
V ZRC SAZU bo 16. junija letos prvič potekalo proslavljanje v sklopu meseca ponosa z naslovom Roza_ZRC+. Začelo se bo že ob 10. uri, ko bodo odprli stojnico s knjigami pred knjigarno Azil, tokrat poimenovano Roza bazar. Med knjigami bodo zlasti tiste z LGBTIQ+ tematiko, bazar pa bo deloval do 20. ure.
-
13. 6. 2022 | Kultura
Dokument časa, v katerem se je spet oblikovala civilna družba
V Atriju ZRC bo v sredo, 15. junija ob 19. uri potekal pogovor ob izidu pesniške zbirke Borisa A. Novaka Svoboda je glagol, ki je dobila naslov po njegovi himni protestnikov. Zbirka združuje pesmi o uporu, smrti in minevanju v vrhunsko emancipatorno pesnitev o težkih, a vsekakor prelomnih in tudi bojevitih časih. Z avtorjem se bo pogovarjal Oto Luthar, zgodovinar in direktor ZRC SAZU.
-
13. 6. 2022 | Politika
»Janša je očitno presodil, da mu bo manj politične škode naredila izgubljena sodba«
"Bivši premier je očitno presodil, da mu bo manj politične škode naredila izgubljena sodba, kot če bi z raznimi manevri zastaral še eno zadevo. Pritožili se bodo na vrhovno sodišče, kar so takoj napovedali. Tam bodo spet razpravljali o svobodi izražanja. Veliko bo odvisno od tega, kdo bo v senatu, kdo bo zadevo sprejel. Tudi med pravniki je znano, da se počaka, kdaj je kdo dežuren, in se takrat vlagajo pritožbe, zahteve za varstvo zakonitosti in podobno. Verjetno Janša računa na kakšne razveljavitve."
-
13. 6. 2022 | Družba
»Več kot je komunikacije, bolj svet razpada«
"Več kot je informacij, manj je vednosti. Več kot je komunikacije, bolj svet razpada. Več kot je komunikacije, bolj nastajajo razdori, ni več skupnega sveta."
-
12. 6. 2022 | Politika
»Vzpostavljanje normalnosti ne bo dovolj«
"V stotih dneh lahko nova vlada vzpostavi jasne in transparentne pozicije glede notranjih odnosov in odnosov z javnostmi. V stotih dneh lahko začrta in predstavi ključne izzive in prednostne naloge. Konkretno, brez prepisovanja iz koalicijske pogodbe. V stotih dneh mora odpreti omare in z okostnjakov vsaj obrisati prah. Sto dni je dovolj za odločen pričetek postopkov ocenjevanja sposobnosti v zadnjih letih politično nastavljenega kadra."
-
12. 6. 2022 | Politika
Kako sta komunicirala in sodelovala Janša ter cerkvena oblast
"V času vseh Janševih vlad je komunikacija potekala neposredno med kabinetom predsednika vlade in škofovsko konferenco, v javnosti pa o religiji praktično nismo govorili. Slovenska desnica religijsko svobodo razume v okviru interesov RKC, vse drugo brez zadržkov zanemarja. Zadnja Janševa vlada je najprej ukinila urad za verske skupnosti, ki je deloval od leta 1993, kmalu pa še svet za vprašanja verske svobode. Namesto tega je ustanovila svet za reševanje vprašanj RKC. Že poimenovanje obeh svetov pove vse."
-
11. 6. 2022 | Politika
»Janša ob sestopu z oblasti dolguje še eno, pomembno gesto: odhod iz parlamenta«
"Janez Janša ob sestopu z oblasti parlamentu in volivcem dolguje še eno, pomembno in za prihodnost obetane politike ključno gesto: odhod iz parlamenta. V njem namreč zdaj sedi kot pravnomočno obsojen, in to v samem središču dogajanja in z možnostjo, celo verjetnostjo, da ponovi točno tisto, za kar je bil kaznovan – javno žaljenje drugih. Socialne službe bi morale poskrbeti, da se obsojenec ne vrne v okolje, v katerem je storil kaznivo dejanje. Zakaj se to ni zgodilo? Zakaj sodišče ob sodbi ni preverilo, kam se vrača predsednik vlade? Dva javna servisa sta se torej tu izkazala kot neučinkovita. Preostane še, da nekaj stori parlament."
-
11. 6. 2022 | Družba
»Evropa mora prenehati kaznovati sebe namesto Rusije«
"Po treh mesecih in pol je večinoma jasno, da je Rusija vojno v Ukrajini dobila. Dosegla je še več ciljev, kot si jih je zadala, saj je ob zasedbi obeh proruskih regij vzpostavila še širok pas kopenske povezave med Rusijo in Krimom, zasedla velik del najbolj rodovitnih ukrajinskih polj ter Ukrajini zaprla večino črnomorskih povezav s svetom. Nadaljevanje te morije je nesmiselno."
-
11. 6. 2022 | Svet
»Dokler bo teror učinkovita taktika, ga bodo še naprej uporabljali«
Izšla je posebna številka Mladine TEROR. Marcel Štefančič, jr., Erik Valenčič in novinarji nemške revije Der Spiegel so opisali teror v 21. stoletju, od napada na Svetovno trgovinsko središče (WTC) v New Yorku 11. septembra 2001 do vojne v Ukrajini, ki še vedno traja. Kako se je lahko zgodilo, da je to stoletje že zdaj stoletje nasilja?
-
10. 6. 2022 | Družba
Prireditelji evropskega rokometnega prvenstva za ženske, ki ga bo novembra letos Slovenija gostila skupaj s Črno goro in Severno Makedonijo, so predstavili uradno himno dogodka. Avtorica pesmi Play with Heart (Igraj s srcem) je ena izmed ambasadork prvenstva, slovenska glasbenica Senidah.
-
9. 6. 2022 | Politika
Naslovnica jutrišnje Mladine: EN KORAK V LEVO
Jutri izide nova Mladina! Fotografijo na naslovnici je ujel Borut Krajnc, za oblikovanje pa je poskrbel Damjan Ilić. Več o tem, da je Janez Janša kadroval izrazito strankarsko, Robert Golob pa obljublja drugačno ravnanje (in ali je to sploh mogoče), preberite v novi številki Mladine, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 10. junija, dalje. #Mladina23
-
8. 6. 2022 | Politika
»Golob slabši od svojega predhodnika ne more biti«
"Slovenija je zamenjala predsednika vlade, ali bo tudi kulturo politike, še ni jasno. Sprememba politične kulture je bila eden glavnih poudarkov Roberta Goloba na njegovi poti na vrh izvršne veje oblasti. Po tem ga bo javnost tudi ocenjevala. Slabši od svojega predhodnika na Gregorčičevi ulici ne more biti. A zgolj odsotnost sovražnega govora na twitterju ne bo dovolj. Štela bo korenita sprememba upravljanja z državo. Pričakovanja do Goloba so na tem področju visoka, uspeh bo soodločal o njegovi politični karieri."
-
8. 6. 2022 | Politika
»Na to, da utihne orožje, vpliva več dejavnikov«
"Na to, da utihne orožje, vpliva več dejavnikov: od mednarodnega pritiska do stanja na bojišču. Ker ZDA, Evropski uniji in Veliki Britaniji v dobrih treh mesecih z gospodarsko-političnimi sankcijami in politično-orožarsko podporo Ukrajini ni uspelo doseči ciljev, se je napadena država znašla na še eni točki preloma. Ena izmed temeljnih težav mednarodne skupnosti je, da cilj sankcij ostaja nejasen. Ciljale so na zaustavitev bojev, pa se to ni zgodilo. S svojo silovitostjo so merile tudi na slabitev Putinovega režima, pa tudi ta javno zelo redko izrečeni, nikjer pa zapisani cilj ni bil dosežen, in to navkljub krčenju tamkajšnjega gospodarstva ter vse težjih življenjskih razmerah za prebivalstvo. Vprašanje je, ali bo vse obljubljeno dodatno orožje v državo prispelo pravočasno, da se napredovanje ruskih sil zaustavi in v najboljšem primeru tok vojne tudi obrne. Neznank je veliko, negotovost pa tolikšna, da se napoved dolžine vojne brez omembe njenega razpleta – razen tistega želenega – nenehno podaljšuje: od avgusta na konec poletja in še naprej. Sedaj se že predvideva, da bi vojna utegnila trajati celo do konca leta."
-
8. 6. 2022 | Svet
»Novi ekstremizmi so samo dodaten strup, ne zdravilo«
Izšla je posebna številka Mladine TEROR. Marcel Štefančič, jr., Erik Valenčič in novinarji nemške revije Der Spiegel so opisali teror v 21. stoletju, od napada na Svetovno trgovinsko središče (WTC) v New Yorku 11. septembra 2001 do vojne v Ukrajini, ki še vedno traja. Kako se je lahko zgodilo, da je to stoletje že zdaj stoletje nasilja?
-
8. 6. 2022 | Kultura
Poletni filmski večeri na prostem
Tudi letos bodo v Kinodvoru sezono filmov na prostem pričeli s Kinodvoriščem, letnim kinom v atriju Slovenskih železnic, s katerim bodo poskrbeli za poletno vzdušje od 9. junija do 10. julija s projekcijami vsak večer ob 21.30. Kinodvorišče bodo odprli 9. junija, s premiero filma Luzzu (r. Alex Camilleri), ki jo pripravljajo v sodelovanju s festivalom Kino Otok. Prvenec malteško-ameriškega režiserja je univerzalna pripoved o malem človeku, ki skuša preživeti, razpet med tradicijo in zahteve sedanjosti.
