Uredništvo
-
17. 10. 2022 | Kultura
Fašizem ni neka oddaljena obskurnost
V Galeriji Škuc bo, danes 17. oktobra ob 18. uri v sklopu Sophijinega simpozija potekala razprava ob knjigi Theodorja Adorna z naslovom Vidiki novega desničarskega radikalizma. Sodelovali bodo: družbeni aktivistki Aigul Hakimova in Katja Lihtenvalner, avtor spremne besede Jernej Kaluža s Centra za raziskovanje družbenega komuniciranja ter Ana Reberc, psihologinja in sociologinja kulture, mlada raziskovalka Inštituta ZRC za slovensko izseljenstvo in migracije.
-
16. 10. 2022 | Družba
»Nemotena komunikacija z bolnikom je pogoj za varno in kakovostno obravnavo v zdravstvu«
"Nemotena komunikacija z bolnikom je pogoj za varno in kakovostno obravnavo v zdravstvu. Zdravstveni delavci ne moremo vplivati na to, kdo potrka na naša vrata, zato moramo biti pripravljeni na uspešno premagovanje številnih jezikovnih ovir, ki nam jih na poklicno pot postavljajo sodobna raznolikost družbe ter globalne in regionalne migracije. Tudi sam sem bil pri svojem delu vse pogosteje prisiljen uporabljati razne jezike, ki jih, priznam, preslabo obvladam, kar je predstavljalo precejšen izziv."
-
16. 10. 2022 | Politika
»S predsedniško kandidaturo nikakor nisem želel rušiti koalicije«
"Dolgo sem odlašal, ker bi moral kot kandidat svoje stranke SD kandidirati proti kandidatki koalicijske partnerice Marti Kos. S predsedniško kandidaturo nikakor nisem želel rušiti koalicije. Šele po tistem, ko je Marta Kos odstopila od kandidature, sem začel razmišljati, da bi jo jaz morda vendarle sprejel, a smiselna se mi je zdela le kot kandidatura povezovanja, zato sem postavil pogoj, da jo s podpisi podpre vsaj deset poslancev. Sam sem storil nekaj korakov, da bi teh deset poslanskih podpisov dobili, in to na način, da sem se o podpori poleg s SD pogovarjal tako z Gibanjem Svoboda kot Levico. Na koncu me je Gibanje Svoboda soglasno podprlo, prav tako tudi Socialdemokrati, zbrali smo 42 podpisov poslancev. Šest jih je zmanjkalo, a le zato, ker je nekaj poslancev Gibanja Svoboda v času, ko so se zbirali podpisi, zbolelo za korono."
-
16. 10. 2022 | Družba
Ena najgrozovitejših vojn v človeški zgodovini
V sklopu edicij ZGODOVINA je izšla nova posebna številka Mladine, tokratna tema je Rusija. Slednja je namreč letos poslala svet s tečajev. Z agresijo nad sosednjo državo je podrla mednarodno ravnotežje, geopolitična razmerja in tudi svetovno ekonomijo. V naši zavesti sta Rusiji dve: Rusija Vladimirja Putina in Sovjetska zveza. A zgodovina te močne in nenavadne države je neverjetna, carji in komunisti, kulaki in izjemni umetniki, revščina in taborišča – vse to pa nam razkriva, zakaj se danes dogajajo stvari, za katere smo upali, da jih nikoli ne bomo doživeli.
-
15. 10. 2022 | Politika
»Z vojno v Ukrajini se je zahodni Balkan spet pomaknil v središče pozornosti Evropske unije«
"Z vojno v Ukrajini se je zahodni Balkan, z njim pa tudi BiH kot ena izmed dveh najbolj nevralgičnih točk stopicanja regije na mestu, spet pomaknil v središče pozornosti Evropske unije. Hitra podelitev statusa kandidatk za članstvo v Evropski uniji Ukrajini in Moldaviji, do katere je prišlo ne glede na njuno neizpolnjevanje pogojev za tovrsten status, je bila za EU prvi prelomljen tabu. Zakaj tega statusa ni dobila tudi BiH, je bil v tem pogledu povsem umesten pomislek. Resda država ne živi v okoliščinah ruske agresije ali njene grožnje, toda simbolna podelitev statusa kandidatke bi lahko bila najbolj oprijemljiva spodbuda, da država dobi novo upanje, da luč polnopravnega članstva na koncu evropskega tunela res obstaja, in da se umirijo nacionalistični izbruhi treh narodov ter ustavijo secesionistične težnje Milorada Dodika."
-
15. 10. 2022 | Družba
Oktobrska revolucija, diktatura boljševikov, ki je spremenila svet, je bila sprva šibka
V sklopu edicij ZGODOVINA je izšla nova posebna številka Mladine, tokratna tema je Rusija. Slednja je namreč letos poslala svet s tečajev. Z agresijo nad sosednjo državo je podrla mednarodno ravnotežje, geopolitična razmerja in tudi svetovno ekonomijo. V naši zavesti sta Rusiji dve: Rusija Vladimirja Putina in Sovjetska zveza. A zgodovina te močne in nenavadne države je neverjetna, carji in komunisti, kulaki in izjemni umetniki, revščina in taborišča – vse to pa nam razkriva, zakaj se danes dogajajo stvari, za katere smo upali, da jih nikoli ne bomo doživeli.
-
14. 10. 2022 | Politika
Bešič Loredan: »Če bi hoteli biti pravični, bi morali novembrski dogovor izbrisati«
"Če bi hoteli biti pravični, bi morali novembrski dogovor izbrisati in se pogajati na novo. Ampak to ni mogoče. Ta vlada bo ta dogovor poskušala spoštovati in uravnotežiti plače, vsekakor pa si ne bo drznila, da bo tisto, kar so zdravstveni delavci dobili, vzela ali izbrisala. Sprejemamo to dejstvo, čeprav se z njim seveda ne strinjamo. Zadeve želimo uravnotežiti, pogasiti požar in ustaviti jedro nezadovoljstva pri zaposlenih, ker primerljive skupine v javnih zavodih prejemajo različne plače za podobna oziroma enaka dela."
-
14. 10. 2022 | Kultura
»Ruplov užaljen odstop je zgolj šarada večne žrtve, večno nerazumljenega kameleona«
"Kaj je torej rekla ministrica za kulturo Asta Vrečko v intervjuju za STA, da je strla srce ubogemu, od leta 2013 upokojenemu 76-letniku, ki je debelo leto prejemal direktorsko plačo za funkcijo, za katero ni imel drugih kvalifikacij kot SDS-ovski žig, da zdaj užaljen odstopa? Med drugim je rekla: 'Z direktorjem Dimitrijem Ruplom smo se že dvakrat sestali, večkrat smo zahtevali dokumentacijo o poteku priprav na slovensko gostovanje v Frankfurtu. To trenutno proučujemo in na podlagi izsledkov bomo tudi ustrezno ukrepali'."
-
13. 10. 2022 | Politika
Naslovnica jutrišnje Mladine: JEDRSKA GROŽNJA
Jutri izide nova Mladina! Naslovnico je oblikoval Damjan Ilić (ilustracija: Rochak Shukla na Freepiku). Več tem, koliko časa je preostalo človeštvu, da prepreči totalno vojno, preberite v novi številki Mladine, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 14. oktobra, dalje. #Mladina41
-
13. 10. 2022 | Politika
Janković: »Največ napak je naredil Jelko Kacin. Če bi ga poslušal, se ne bi nikoli cepil.«
"Ko je Janez Janša postal predsednik vlade, sem ga poklical in rekel: Janez, nihče od nas ne ve, kako se tej epidemiji streže. Nekdo mora biti šef, to si ti, ker predstavljaš celo Slovenijo. Informiral sem ga o tem, kako ravnamo v Ljubljani in rekel, da če je nekaj dobro za Ljubljano, je dobro tudi za Slovenijo. Nas je največ in imamo največ obiskovalcev. Z Janšo sva bila v stiku trikrat do štirikrat na mesec. Skušal sem mu dopovedati, da je neumno zapirati mesta in občine, ker ljudje niti ne vedo, kje potekajo občinske meje. S tem so ustvarjali nervozo in nelagodje med ljudmi."
-
12. 10. 2022 | Politika
»Referendum ne sme biti vezan na nobene volitve«
"Vprašanje, ali naj bo referendum ločeno od volitev ali na dan prvih, drugih ali petih volitev, je v temelju napačno. Referendum ne sme biti vezan na nobene volitve, saj bi bili referendumi v času volitev v prednosti v primerjavi z vsemi drugimi. Za nevedne odločevalce: kvorum je bil dvignjen ravno zato, da bi odvrnil strankarske trole od nenehnega davljenja volilcev s partikularnimi zahtevami sumljive vrste. Kvorum za referendume, ki bodo hkrati z volitvami, pa je tako rekoč zagotovljen. Sedanje vladne špekulacije, kdaj se ji 'izplača' razpisati referendum, kdaj bi jih zmaga utrdila na oblasti, kdaj pa bi koristila opoziciji, so zato nezaslišane, so brezsramno izigravanje instituta referenduma, kakršnega so ti isti politiki ob poletnem referendumu za vodo očitali desnici. Potrebujemo torej jasna referendumska pravila, ki bodo izvedbo omogočala čim hitreje in s tem preprečila zaustavljanje delovanja vlade, izvzeti pa morajo biti termini volitev in morda tudi poletni meseci; to je edini način za zagotovitev enakih pogojev za vse."
-
12. 10. 2022 | Družba
So v Ljubljani res specifične razmere in specifični problemi?
"Zanimivo je, da se veliko govori, da so v Ljubljani specifične razmere in specifični problemi, a ko se pogovarjaš po različnih regijah, ugotoviš, da se veliko stvari prekriva. Eno so problemi, ki izhajajo iz nacionalne strukture, torej kako je sistem zgrajen, zelo veliko pa je tudi na ravni občin, ki razporejajo sredstva in razpolagajo z javno infrastrukturo. Tukaj vidimo povsod isto stvar - težavo z dostopom do sredstev in prostorov, komercializacijo, klientelizem, korupcijo, neplačevanje. Vse to so prakse, ki živijo tudi na občinski ravni bolj ali manj po vsej Sloveniji. Ljudje pa se hodijo pogajat individualno, vsak gre do svojega župana ali pa do direktorja nekega kulturnega zavoda. Vsak se poskuša dogovoriti nekaj zase, enim uspe, večini ne."
-
12. 10. 2022 | Družba
Rusi so leta 1914 polni domoljubnega navdušenja odkorakali na bojišče ...
V sklopu edicij ZGODOVINA je izšla nova posebna številka Mladine, tokratna tema je Rusija. Slednja je namreč letos poslala svet s tečajev. Z agresijo nad sosednjo državo je podrla mednarodno ravnotežje, geopolitična razmerja in tudi svetovno ekonomijo. V naši zavesti sta Rusiji dve: Rusija Vladimirja Putina in Sovjetska zveza. A zgodovina te močne in nenavadne države je neverjetna, carji in komunisti, kulaki in izjemni umetniki, revščina in taborišča – vse to pa nam razkriva, zakaj se danes dogajajo stvari, za katere smo upali, da jih nikoli ne bomo doživeli.
-
12. 10. 2022 | Kultura
Strojni dialog z »vrhovnim osamosvojiteljem«
V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova bodo, 13. oktobra ob 19. uri odprli razstavo Vuka Ćosića z naslovom Nacija – Kultura. Izvirna različica tega projekta je nastala leta 2000 ob 200. obletnici Prešernovega rojstva. Narodni muzej je pripravil razstavo Pevec, ne bogat al sloveč, na kateri so bili zbrani predmeti, rokopisi in redke izdaje pesnikovih del. Ob tem sentimentalnem gradivu je bila – kot sodoben kontrapunkt – premierno predstavljena novomedijska refleksija z naslovom Nacija minus Kultura. Razstava bo na ogled do 15. januarja 2023.
-
11. 10. 2022 | Družba
Župan Krškega: »Slovenija druge rešitve, kot da imamo še eno jedrsko elektrarno, skorajda nima«
"Še ena hipokrizija se mi zdi dejstvo, da zadimljeno elektriko proizvajajo na vzhodu, na Poljskem, ki je vezana na fosilna goriva, in to energijo prenašajo v Nemčijo. Seveda se v Nemčiji lahko gredo čiste energije, ker se kadi na Poljskem. To se mi zdi dvolično in nepošteno. Nalijmo si čistega vina in si povejmo, kje smo zdaj in kaj lahko naredimo."
-
11. 10. 2022 | Družba
Obstaja povezava med revščino in depresijo
"Povezava med depresijo in slabim družbenoekonomskim položajem je tako trdno dokazana, da Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da je socialno-ekonomsko stanje posameznika ena izmed poglavitnih determinant njegovega duševnega zdravja. Vendar pa revščina, neenakost in izključenost niso edini dejavniki, ki vodijo v duševno stisko. Sovpadati morajo z dedno zasnovo, osebno občutljivostjo oziroma s psihično opremljenostjo, s katero stopamo v življenje. Na depresijo torej ne moremo gledati le kot na napako v delovanju možganov, ampak kot na dinamično neravnovesje, ki nastane zaradi sovplivanja bioloških, psiholoških in zunanjih obremenitev. Neposrednega dedovanja ni, prav gotovo pa se podeduje neka ranljivost za razvoj depresije. Iskanje gena, ki bi ga bilo mogoče popraviti, se je izkazalo za iluzijo, saj je depresija odvisna od sklopa genetskih dejavnikov, na katere močno vpliva okolje."
-
12. 10. 2022 | Družba
Car Nikolaj II. je bil nestanoviten samodržec
V sklopu edicij ZGODOVINA je izšla nova posebna številka Mladine, tokratna tema je Rusija. Slednja je namreč letos poslala svet s tečajev. Z agresijo nad sosednjo državo je podrla mednarodno ravnotežje, geopolitična razmerja in tudi svetovno ekonomijo. V naši zavesti sta Rusiji dve: Rusija Vladimirja Putina in Sovjetska zveza. A zgodovina te močne in nenavadne države je neverjetna, carji in komunisti, kulaki in izjemni umetniki, revščina in taborišča – vse to pa nam razkriva, zakaj se danes dogajajo stvari, za katere smo upali, da jih nikoli ne bomo doživeli.
-
10. 10. 2022 | Politika
Koordinator Levice na Vrhniki in učitelj Marko Močnik je na Facebooku zapisal, da mu je vrhniški župan Daniel Cukjati grozil. Slednji je sin vidnega člana SDS Franceta Cukjatija, pred nekaj leti pa je tudi sam kandidiral na listi Janševe stranke. "V četrtek 6. oktobra je po seji odbora občinskega sveta do mene, na samem, pristopil župan Danijel Cukjati in mi dejal, da sem se spravil na njegove otroke, ker da v šoli poučujem preveč politično. Ko sem na obtožbo želel odgovoriti, mi je razburjen zabičal, naj bom tiho. Rekel je, da ne bo šel po pravni poti, ampak, da pozna dovolj Srbov in Albancev, in da bom ostal brez rok in nog," je zapisal Močnik in dodal, da je županovo grožnjo takoj prijavil policiji, saj gre za javnega političnega funkcionarja. "To sem storil tudi zaradi lastne varnosti in varnosti moje družine. Ustrahovanju in grožnjam se je treba upreti, še posebej, če nam grozijo nosilci oblasti v občini ali državi," je sklenil Močnik, ki sicer ni občinski svetnik, je pa član član omenjenega odbora.
-
10. 10. 2022 | Politika
»Cerkev mora biti enako obravnavana tudi pri plačevanju davkov«
"Spoštujem ljudi vseh veroizpovedi. Glede Cerkve kot institucije pa menim, da če želi biti enakovreden partner v slovenskem družbenem življenju, mora biti enako obravnavana tudi pri plačevanju davkov."
-
10. 10. 2022 | Politika
»Prekoračil sem točko, ker sem se mladeniča dotaknil, ni bilo pa nobenega nasilja«
"Pri tem moram najprej povedati, da je tožilstvo zavrglo predlog očeta in trditve, da je šlo za lažjo telesno poškodbo. Seveda sem morda prekoračil neko točko, ker sem se mladeniča dotaknil, ni bilo pa nobenega nasilja in nič blizu tega, kar mi je bilo očitano. Takrat je bilo vroče zaradi parlamentarnih volitev in je bilo zelo zanimivo delati negativno zgodbo. Nekateri so takrat izkoristili dobro priložnost, ko je bil župan ranjen, da so šli v napad, kar so mnogi že imeli v načrtu."
-
10. 10. 2022 | Družba
Največji ruski pesnik je kot romantični boem živel in zagovarjal svobodo
V sklopu edicij ZGODOVINA je izšla nova posebna številka Mladine, tokratna tema je Rusija. Slednja je namreč letos poslala svet s tečajev. Z agresijo nad sosednjo državo je podrla mednarodno ravnotežje, geopolitična razmerja in tudi svetovno ekonomijo. V naši zavesti sta Rusiji dve: Rusija Vladimirja Putina in Sovjetska zveza. A zgodovina te močne in nenavadne države je neverjetna, carji in komunisti, kulaki in izjemni umetniki, revščina in taborišča – vse to pa nam razkriva, zakaj se danes dogajajo stvari, za katere smo upali, da jih nikoli ne bomo doživeli.
-
9. 10. 2022 | Politika
»Predsednik Slovenije postane tisti levičar, ki najmanj jezi desničarje«
"Če mene vprašate, bo na koncu najbrž obveljalo tisto drugo pravilo, ki pravi, da predsednik Slovenije postane tisti levičar, ki najmanj jezi desničarje, bi se bilo pa v izogib prevelikim pričakovanjem dobro opomniti, da je bil predsednik Borut Pahor morda v enaki meri produkt lastnega karakterja kot votlosti predsedniške funkcije. Z nesrečno primesjo dveh uspešnih in morda res 'trženjsko genialnih', a vendarle skrajno bebavih predvolilnih kampanj, ki ju Pahor ni znal po izvolitvi nikdar do konca prekiniti."
-
9. 10. 2022 | Politika
»Na srečo kulturi ni več treba skrivati svoje vloge«
"Neskončno polje vpliva kulture na družbo, natančneje utemeljenosti družbe v kulturi, je še danes večinoma razumljeno kot odnos med umetnostjo in družbo. A moč sodobne umetnosti in eden od njenih berljivih ciljev je prav spreminjanje družbe: ta cilj je bil do nedavnega prikrivan ali celo javno preziran. Na srečo kulturi ni več treba skrivati svoje vloge in danes bolj kot kdaj koli prej je eden glavnih nosilcev družbenih sprememb. Človekova pravica do kulture in znotraj nje pravica do umetnosti je ena tistih pravic, ki bo, če bomo preživeli, zagotovo vzpostavljena."
-
10. 10. 2022 | Družba
Ko so Rusiji vladali carji, je v deželi nastajala prva tajna služba
V sklopu edicij ZGODOVINA je izšla nova posebna številka Mladine, tokratna tema je Rusija. Slednja je namreč letos poslala svet s tečajev. Z agresijo nad sosednjo državo je podrla mednarodno ravnotežje, geopolitična razmerja in tudi svetovno ekonomijo. V naši zavesti sta Rusiji dve: Rusija Vladimirja Putina in Sovjetska zveza. A zgodovina te močne in nenavadne države je neverjetna, carji in komunisti, kulaki in izjemni umetniki, revščina in taborišča – vse to pa nam razkriva, zakaj se danes dogajajo stvari, za katere smo upali, da jih nikoli ne bomo doživeli.
-
7. 10. 2022 | Politika
Vodstvo RTV neposlušnim novinarjem grozi z odpovedmi
"Petek popoldne je tak primeren čas, da začneš zaposlenim kot po tekočem traku pošiljati pisno opozorilo zaradi neizpolnjevanja delovnih obveznosti in opozorilo o možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve. Tako se je odločil generalni direktor Andrej Grah Whatmough za sodelavce, ki so 23. avgusta in 5. septembra v studiu ob koncu Dnevnika in Slovenske kronike mirno izrekli podporo šikaniranim kolegom," so danes na spletnem portalu Tukajsmo.info zapisali novinarji ter ustvarjalci vsebin na RTV Slovenija. Na "opomine pred izključitvijo" zaradi podpore kolegom v studiu sta na Facebooku javno opozorila tudi ertevejeva novinarja Eugenija Carl in Gregor Drnovšek. Opozorilo o možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve pa je danes sicer prejelo kar 38 zaposlenih na RTV. Ponovna kršitev naj bi bila po presoji (v času tretje Janševe vlade politično nastavljenega) vodstva "nepooblaščen vstop v studio".
-
9. 10. 2022 | Politika
»Putin hoče gospodarsko in politično nadzirati celotno vzhodno Evropo«
"Putin je paranoik. V njem je nenehen strah, da ga bo nekdo uničil, če ne bo prej sam uničil drugega. Veliko analitikov razlaga, kako je nanj najbolj vplivalo službovanje v KGB, toda še veliko večji pomen na njegov razvoj je imelo mafijsko okolje Sankt Peterburga. Putin je bil v mladosti dobesedno gangster. Zanj so nevarni vsi, ki jih nima pod nadzorom, zato resnično verjame, da je na kocki njegov politični obstoj in celo življenje, če ne bo obvladoval Ukrajine."
-
9. 10. 2022 | Politika
»Na nacionalki gre za sveto vojno vernikov proti nevernikom«
"Ko odpove razum, mora na plan priti vera. To je ključ. Treba je verjeti. Gre za jasen boj na ravni verjeti v nekaj. Gre za ustvarjanje vernikov. Kar je seveda le nadaljevanje želje velikega gospodarja. Za tega velikega gospodarja je že davno eden njegovih največjih spreobrnjenih vernikov. Veliki gospodar je že zdavnaj dejal, da več ko nas bo, prej bomo na cilju. Pozabil je le dodati, več ko nas bo vernikov, prej bomo uničili zdravo pamet. Več ko nas bo vernikov, manj bo prostora za dejstva in resnico. Vera ne potrebuje dokazov. Vera ne potrebuje realnih okvirov. Vera mora le lebdeti nad čim več glavami. Jih prevzeti, jih ponesti in jim dati hrano ter gorivo pri njihovem svetem boju."
-
9. 10. 2022 | Družba
Katarina Velika je bila stroga vladarica, ki so jo občudovali in se je hkrati bali
V sklopu edicij ZGODOVINA je izšla nova posebna številka Mladine, tokratna tema je Rusija. Slednja je namreč letos poslala svet s tečajev. Z agresijo nad sosednjo državo je podrla mednarodno ravnotežje, geopolitična razmerja in tudi svetovno ekonomijo. V naši zavesti sta Rusiji dve: Rusija Vladimirja Putina in Sovjetska zveza. A zgodovina te močne in nenavadne države je neverjetna, carji in komunisti, kulaki in izjemni umetniki, revščina in taborišča – vse to pa nam razkriva, zakaj se danes dogajajo stvari, za katere smo upali, da jih nikoli ne bomo doživeli.
-
8. 10. 2022 | Politika
»Zahod se utrjuje, vloga ZDA na stari celini se spet krepi in Nato doživlja renesanso«
"Vsaj v kontekstu posledic vojne sta za EU nujna resen geopolitični razmislek in navezovanje na širši evropski prostor. Zahod se utrjuje, vloga ZDA na stari celini se spet krepi in Nato doživlja renesanso. EU bi vzhodnim sosedam in Balkanu morala zagotoviti jasno perspektivo tesnega sodelovanja. To vse bi dajalo težo Evropske politične skupnosti. Po drugi strani se Unija sredi energetske krize spet spopada z opaznejšimi notranjimi trenji. Veliki načrti Nemčije za pomoč domačemu gospodarstvu so v državah, kot so Francija, Italija in Španija, povzročili veliko negodovanja."
-
8. 10. 2022 | Svet
»Zdi se, da v SDS sporočila volitev niso ne slišali ne razumeli«
"SDS je pred pol leta prepričljivo izgubila volitve in v vsakem politično zdravem in demokratičnem okolju bi v stranki, ki je bila potolčena do kolen, pač sledile spremembe. V SDS se to ni zgodilo, nasprotno, opravili so interno razpravo in sprejeli benigno ugotovitev, da so pač tako ljudje odločili. Zdi se, da v SDS sporočila volitev niso ne slišali ne razumeli. Namesto tega sledimo znani in preizkušeni strategiji preusmerjanja pozornosti na zunanjega sovražnika, poglabljanju političnega boja, ki poteka že od sredine maja, ko je SDS vložila skoraj 30 zakonskih pobud na dan konstituiranja državnega zbora. V tem kontekstu so referendume instrumentalizirali kot nadgradnjo stopnjevanja političnega boja, katerega namen je dvojni: po eni strani mobilizirati volilno telo, ki bi lahko po slabem razpletu na volitvah izgubilo interes za podporo SDS, po drugi strani pa pokazati, da ima vladajoča koalicija Gibanja Svoboda, SD in Levice gnile temelje in da če jo bodo dovolj dolgo majali, lahko nekega dne počepne. Če kdo, se v SDS dobro zavedajo, kako naporna so lahko leta ždenja v opoziciji."
