Uredništvo
-
19. 5. 2022 | Politika
Naslovnica jutrišnje Mladine: LEVA TROJICA
Jutri izide nova Mladina! Fotografijo na naslovnici je zakrivil Borut Krajnc, oblikovanje in obdelavo fotografije pa Ivian Kan Mujezinović. Več o tem, kaj nam prinaša nova Golobova vlada, preberite v novi številki Mladine, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 20. maja, dalje. #Mladina20
-
19. 5. 2022 | Politika
»Začelo se je novo predvolilno obdobje«
"Okoliščine so takšne, da je bil novi državni zbor, v katerem sedi polovica parlamentarnih mačkov, od tega jih je večina v opoziciji, druga polovica pa je novincev, ki so dobili na volitvah jasno večino za oblikovanje izvršilne veje oblasti, že prvi dan blokiran. Okoliščina pač, ker je opozicija vložila več kot 30 zakonskih novel in s tem prehitela poslance novince, ki so medtem še stali v vrsti pred verifikacijsko komisijo državnega zbora, pred katero so kazali dokazilo DVK, da so bili izvoljeni."
-
19. 5. 2022 | Politika
»Pričakovanja do nove Golobove vlade: izbris prejšnjega sveta«
"Tokratna zamenjava oblasti je prav gotovo posebna v najmanj eni stvari. Zaradi problemov, ki jih je nakopičila odhajajoča Janševa vlada – in ki jih bo kopičila očitno do zadnjega izdiha lastnega vladanja –, so pričakovanja do nove Golobove vlade podobna koncu filma Melanholija: izbris prejšnjega sveta. In začetek nečesa novega. Česar v Melanholiji sicer ne poznamo. V Sloveniji pa se zdi precej znano. Zahteve so nenavadno jasne in nepričakovano artikulirane. Vrnitev Studia City. Neodvisnost medijev. Rehabilitacija demokracije oziroma demokratičnih standardov, postopkov in praks v državi. Neodvisnost sodne veje oblasti. Neodvisnost policije. In tako dalje. Skratka: najmanj vrnitev stanja, ki je bilo za slovensko družbo značilno za obdobje pred nastopom zadnje Janševe vladavine. Če ne celo pomembno izboljšanje stanja. Na vseh področjih. Pričakovanja so torej velika. Celo ekstremna. Njihova realizacija pa pomeni rekonstrukcijo oziroma marsikje (šele) konstrukcijo demokratičnih in socialnih logik v družbi."
-
17. 5. 2022 | Politika
»Ženskost je v politiki praviloma vedno kaznovana«
"Uprizarjanja ženskosti so v politiki praviloma vedno kaznovana, saj je ta še vedno dojeta kot ekskluzivno moška domena oziroma je zgodovina žensk v politiki krajša. Edino uprizarjanje ženskosti, ki doslej ni vodilo v spektakel, je materinska ženskost, kakršno uprizarja Ljudmila Novak pri nas ali denimo Angela Merkel v Nemčiji. Zelo redko se zgodi, da ženska pride na visoko mesto v politiki in da ni diskreditirana na podlagi svojega spola."
-
17. 5. 2022 | Kultura
»Če neki ruski umetnik nasprotuje Putinu, to ne pomeni nujno, da podpira Ukrajince«
"V resnici gre za precej široko vprašanje, ki obsega veliko vidikov. Pavlo Makov je na primer povedal tudi, da so ga povezovali z južnoruskim slikarskim valom, to pa nima nobenega smisla. Ni bil del takega gibanja, niti takega gibanja ni bilo. Poleg tega je v osemdesetih in devetdesetih letih ruska umetnost veljala za hladno, ukrajinska pa toplo. Kaj to sploh pomeni? To je precej nenavadno in neprofesionalno razumevanje ukrajinske umetniške tradicije. Poleg tega imamo na primer tudi konceptualno umetnost in v ukrajinski umetnosti ni samo enega gibanja. Bi pa rekla, da so naša trdna politična prepričanja povezana tudi s krimskim vprašanjem, saj se v pogovoru z ruskimi intelektualci še vedno pogosto pokaže nerazumevanje tega, kaj se je pravzaprav v preteklosti dogajalo s Krimom. Poleg tega to široko vprašanje vključuje zgodovino množičnega zatiranja in ubijanja v različnih obdobjih, pa tudi poskus razumevanja, kako je to vplivalo na nas. Dodala bi še, da če neki ruski umetnik nasprotuje Putinu, to ne pomeni nujno, da podpira Ukrajince. Veliko umetnikov, ki v praksi kritizirajo Putina, kljub temu poveličuje rusko kulturo, na Ukrajino pa gledajo imperialistično. Čeprav sem sama odraščala na ruskem govornem območju, se sploh nisem navduševala recimo nad Puškinom, in če govorimo o sodobni popularni kulturi, sta name bolj vplivali zasedbi The Prodigy in Tupac kot pa ruska glasba."
-
16. 5. 2022 | Politika
»Robert Golob ne skriva ambicij, da ponovi zgodbo LDS«
"Vodja zmagovite Svobode Robert Golob ne skriva ambicij, da ponovi zgodbo LDS, njenega blejskega kongresa in Janeza Drnovška, s tem pa svoji stranki, nekakšni Svobodni demokraciji Slovenije, zagotovi dolgo in vplivno politično prihodnost – s tem namenom je v vlado in njene strukture vključil tudi bodoče člane svoje stranke, danes pa še člane LMŠ in SAB, vključno z njunima predsednikoma. Podobnosti z okoliščinami, v katerih je pred desetletji nastala mega stranka LDS, je veliko, ključno za oba projekta pa je dejstvo, da je združitev oziroma pripojitev strank vedno bila izsiljena – omogočil ju je šele volilni rezultat, ki je iz ene stranke naredil hegemona v delu političnega prostora, njej programsko sorodne stranke pa je marginaliziral."
-
16. 5. 2022 | Politika
Žižek: »Očitno vsi želijo preprečiti izbruh nove svetovne vojne«
"Očitno vsi želijo preprečiti izbruh nove svetovne vojne. Vendar pa so trenutki, ko videz prevelike previdnosti napadalca samo opogumi. Nasilneži po naravi vedno računajo na to, da se njihova žrtev ne bo uprla. Da preprečimo širšo vojno – da vzpostavimo kakršnokoli odvračanje – moramo tudi mi potegniti jasne meje."
-
17. 5. 2022 | Družba
30. obletnica smrti Mladininega novinarja
Konec osemdesetih let prejšnjega stoletja je pri reviji Mladina služboval visok in slok mladenič razmršenih las, ki so ga krasila velika piflarska očala.
-
17. 5. 2022 | Kultura
Poetike umetniškega videa in filma
Od 19. do 21. maja bo v Ljubljani potekala druga izdaja mednarodnega festivala eksperimentalnih avdiovizualnih praks V-F-X Ljubljana. Festival, ki ga organizirata SCCA-Ljubljana/Postaja DIVA in Slovenska kinoteka, bo v treh festivalskih dnevih predstavil raznolike avtorske poetike, raziskovanja in eksperimentiranja na področju umetniškega videa in filma.
-
15. 5. 2022 | Politika
SDS je spet opozicijska stranka
"Četudi gre za SDS, ključno vladno stranko zadnjih dveh let, proti kateri so se na volitvah, v bistvu pa na referendumu o zapuščini vladavine Janeza Janše, množično izrekli volivci, je treba dogajanje na konstitutivni seji državnega zbora že ocenjevati skozi vatle presojanja razmerij med pozicijo in opozicijo, kjer je zadnja v strukturno podrejenem položaju."
-
15. 5. 2022 | Politika
»Kulture ne moreš zgraditi en meter, tako kot ceste«
"V politični odgovornosti je kleč. In odgovorni politiki. Vse predolgo se Ministrstvo za kulturo pretvarja, da so kultura in umetnost, dediščina in družbena (pod)zavest objektivne, merljive kategorije. Da lahko kulture zgradiš en meter, tako kot ceste; ali po komadu, osemkolesnik na osemkolesnik. Ne gre. Odločiti se je treba in vložiti zaupanje in potem zaupati in potem analizirati, znova premisliti in se znova odločiti. In za to odločitvijo stati. Javno, politično, odgovorno. Je na našem področju najbolj demokratičen pristop razsvetljeni absolutizem?"
-
16. 5. 2022 | Svet
Zelenski: »Naš pogum navdušuje svet, naša glasba osvaja Evropo«
Tekmovanje za Pesem Evrovizije 2023 bo gostila letošnja zmagovalka, Ukrajina. Predsednik Zelenski je obljubil, da bo Evrovizija prihodnje leto potekala v Mariupolju. "Zahvaljujem se orkestru Kalush za to zmago in vsem, ki ste nam dali svoje glasove. Prepričan sem, da zvok zmage v boju s sovražnikom ni daleč. Slava Ukrajini,' je dejal Zelenski.
-
16. 5. 2022 | Kultura
V Vetrinjskem dvoru Maribor bo v sredo, 18. maja ob 20. uri potekal pesniško-pogovorni večer, kjer bo Tom Veber predstavil svojo novo pesniško zbirko Do tu sega gozd. Slednja je pravkar izšla pri založbi ŠKUC, v zbirki Lambda. Pogovor bo vodila Špela Setničar, dogajanje pa bo posprestril nastop Patricije Škof.
-
15. 5. 2022 | Politika
»Ko SDS napove, da bo konstruktivna opozicija, se je treba bati najhujšega«
"Pričakoval sem zelo strogo opozicijo. Ko SDS napove, da bo konstruktivna opozicija, se je treba bati najhujšega. To je bil znak, da bodo šli na rob. A pravico, da vložijo svoje zakone, imajo, državni zbor jih mora obravnavati. Nova koalicija pa ima zadostno večino, da jih lahko zavrne. Nova koalicija se bo morala ukvarjati vsaj eno leto, verjetno pa še več, da odpravi najbolj škodljive stvari Janševe vlade. Zdaj je konec plesa, sledi mučni pohod skozi institucije in delo."
-
15. 5. 2022 | Družba
»Njim sploh ni treba zmagati, da delajo stvari kot zmagovalci«
"Njim sploh ni treba zmagati, da delajo stvari kot zmagovalci. Slavko Kmetič in njegovih dvajset borcev v programskem svetu nacionalke se res obnašajo, kot da so zmagali na volitvah. Oni kot zmagovalci zdaj sestankujejo in vodstvo z gospo Rebernikovo na čelu izvršuje njihove zahteve. Ukinja oddaje, odstavi Marcela Štefančiča in za nedoločen čas izbriše s programa Studio City, zaposluje nove novinarje, pripravlja dvojni informativni program nazorsko ločenih skupin in v posmeh vsem na dan zmage pripravi neke vrste pregled zapuščine Studia City. Nekaj posnetkov s samega začetka, ki jih povezuje Marko Milenkovič. Pred tem pregledom pa Jadranka Rebernik cenzurira oddajo Tednik in iz nje leti prispevek o taistem Studiu City."
-
14. 5. 2022 | Politika
»Hrvaški vstop v schengenski prostor je v interesu Slovenije«
"Naš vstop v schengen nima zveze z odprtim mejnim vprašanjem med državama, prav tako ne z arbitražnim postopkom. Prepričan sem, da je hrvaški vstop v schengenski prostor v interesu Slovenije. S Slovenijo imamo odlične odnose, razen tega problema meje, ki je posledica razpada bivše države."
-
14. 5. 2022 | Politika
Kakšno ceno smo pripravljeni plačati za Putinovo glavo?
"Prišel je čas, ko se moramo resno vprašati, kakšno ceno smo pripravljeni plačati za 'Putinovo glavo'. Če bomo nadaljevali tako, kot se danes lotevamo situacije v Ukrajini, bo evropsko gospodarstvo končalo v stagflaciji, z dolgotrajno recesijo, izgubo delovnih mest in blaginje Evropejcev. In prav nobenega zagotovila ni, da bomo, ko bomo to ceno plačali, 'Putinovo glavo' tudi dobili. In da ne bomo dobili evropskega Afganistana v Ukrajini."
-
13. 5. 2022 | Kultura
V sobota, 14. maja bo ob peti obletnici MGLC Švicarije potekal pester kulturni program. Med 10. in 18. uro bodo odprti umetniški ateljeji, potekale bodo ustvarjalne delavnice, koncert in piknik.
-
12. 5. 2022 | Politika
Naslovnica jutrišnje Mladine: VELIKI FINALE SDS
Jutri izide nova Mladina! Fotografijo na naslovnici je na kongresu stranke SDS zakrivil Borut Krajnc, oblikovanje pa Ivian Kan Mujezinović. Več o tem, kako se želi SDS s kadrovanjem sebi zvestih kljub porazu na volitvah dolgoročno usidrati v vseh državnih institucijah, preberite v novi številki Mladine, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 13. maja, dalje. #Mladina19
-
12. 5. 2022 | Politika
Janševa vlada za direktorja javne agencije za raziskovalno dejavnost imenovala Mitjo Lainščaka
Vlada je na sredini seji izdala odločbo o imenovanju Mitje Lainščaka za direktorja Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) za mandatno dobo petih let, in sicer od 13. maja do 12. maja 2027. Na isti seji je prav tako imenovala člane upravnega odbora javnega raziskovalnega zavoda Rudolfovo, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje.
-
12. 5. 2022 | Politika
Ko zmagujejo tisti, ki moč svoje politične ideologije črpajo iz revizionizma
"Zdaj lahko na primerih Hrvaške, Madžarske, Slovaške in do neke mere tudi Slovenije vidimo, kaj pomeni, ko zmagujejo tisti, ki moč svoje politične ideologije črpajo iz revizionizma. Putin je agresijo začel z zgodbo o 'denacifikaciji' Ukrajine, čeprav se je vedelo, da je to pretveza: to je tisto, na kar je v devetdesetih plesal Miloševićev ansambel in v veliki meri preslepil del mednarodne javnosti, zlasti evropsko levico, ki je slovensko, hrvaško in pozneje bosansko osamosvojitev označila za nacionalistično, medtem ko so njega imeli za socialista. Pri teh stvareh vsak verjame tisto, kar želi verjeti: v vojnah je angažiranje mednarodne skupnosti odvisno od stopnje žrtvovanja udobja njenih elit."
-
12. 5. 2022 | Kultura
Antimilitaristično in antitotalitaristično gibanje
"Mislim, da je bil nadrealizem izrazito politično gibanje, oblikovalo se je po prvi svetovni vojni in obstajalo med obema vojnama, v obdobju razcveta novega nacionalizma. Šlo je za zelo antimilitaristično in antitotalitaristično gibanje. Logike sanj, halucinacij in nezavednega kot metodologije niso uporabljali zato, da bi pobegnili v drug svet, temveč kot način razumevanja sedanjosti, o kateri je bilo tedaj verjetno težko razmišljati ali jo tematizirati. Danes na neki način živimo v podobnem svetu – ne mislim le na trenutno vojno in pandemijo, pomislimo še na škodljive voditelje, kot sta Trump in Bolsonaro ter vzpon radikalne desnice. Zlasti med izolacijo v času pandemije so številni umetniki morda našli uteho v uporabi introspektivnih orodij, da bi tako govorili o sedanjosti."
-
11. 5. 2022 | Kultura
Skupnost, ki jo je uničil kapitalizem, razdelil rasizem in ubilo industrijsko izkoriščanje
V Gledališču Glej v Ljubljani bo 12. maja ob 20. uri premiera dokumentarnega performansa Southwind Marka Požlepa, Maxima Berthouja in Davisa Freemana, ki "nas ponese v srce skupnosti, ki jo je uničil kapitalizem in razdelil rasizem". "In ubilo industrijsko izkoriščanje. Če ste kadarkoli želeli razumeti, kako se je Ameriki zgodil Trump. In zakaj populizem deluje," so zapisali v Gleju.
-
11. 5. 2022 | Svet
Nekdanja veleposlanica: »Ukrajina nikoli ni imela problema s svojo identiteto, kot ga ima Rusija«
"Do zločina, ki se dogaja danes, je po eni strani pripeljalo spoznanje v Kremlju, da gre Ukrajina svojo pot. Po drugi pa to, da Rusija in Putin nikoli nista bila zares kaznovana, sankcionirana za svoja dejanja – v sami Rusiji na področju človekovih pravic, svobode medijev, v Čečeniji, Gruziji, Donbasu, na Krimu. Skup popuščanj zahodnega sveta na eni strani in na drugi ukrajinska sprememba v družbi, ki je mogoče Rusi niti ne razumejo."
-
11. 5. 2022 | Kultura
»Vedno, kadar se izpostaviš, si nakoplješ cel kup novih sovražnikov«
"Vedno, kadar se izpostaviš, si nakoplješ cel kup novih sovražnikov (smeh). Izpostaviš se z idejo, da se boriš za pravo stvar. Niti ne za podpornike. Naletiš na cel kup ljudi, ki se jim prava stvar zdi malo bolj drugačna kot tebi. In kar naenkrat so skregani s teboj. Mislim, da se ne splača, da se izpostavljaš, ampak po drugi strani se moraš. Če se ne nihče ne bo, bo stanje nespremenjeno."
-
10. 5. 2022 | Politika
Nocoj ponovno v Marcelovi družbi
Po tem, ko je včerajšnja spletna oddaja Studio 9. maj z Marcelom Štefančičem v manj kot 12 urah presegla 100.000 ogledov, boste lahko nocoj ponovno v njegovi družbi. V ljubljanski Cukrarni ga bo namreč v okviru pogovorov Dobra družba gostil Vuk Ćosić, internetni veteran, klasik internetne umetnosti, heker idej, digitalni strateg, predavatelj, pisec in aktivist, eden od zaslužnih za vidnost petkovih protivladnih protestov, četudi se nerad javno izpostavlja ali si za to pripisuje zasluge. Nocojšnji pogovor je podnaslovljen Simptom česa je Studio City.
-
10. 5. 2022 | Politika
Ste zamudili Marcelovo oddajo?
-
9. 5. 2022 | Politika
FOTO + VIDEO: Marcelovi gledalci in podporniki pred gledališčem
Ogled oddaje Marcela Štefančiča je bil 9. maja mogoč tudi prek velikega platna pred Slovenskim mladinskim gledališčem (SMG). Vstopnice za Studio 9. maj so bile razprodane, oddajo pa so si tisoči lahko ogledali prek različnih kanalov prek spleta in družbenih omrežij (predvajanje smo omogočili tudi na spletni Mladini).
-
9. 5. 2022 | Politika
»Janša je iz Štefančiča naredil spomenik antijanšizmu«
"Ni čisto jasno, kaj je Janez Janša mislil, da bo dosegel z odstranitvijo Marcela Štefančiča iz Studia City. A gotovo ni mislil, da bo dosegel to, kar je dosegel. Torej zgradil spomenik antijanšizmu. Če bi namreč vedel, kaj bo naredil z nepodaljšanjem pogodbe Štefančiču, bi stvar prav gotovo pustil pri miru. Pustil bi jo takšno, kot je. Oziroma kot je bila. Kar kaže, da se je zmotil še enkrat. Najprej pri Robertu Golobu. Ko ga je z odstranitvijo iz Gen-I sam naredil za zmagovalca volitev. Enako pri Štefančiču. Sam je naredil potezo, ki je podrla stolp iz kock. In pokopala Janšev načrt."
-
9. 5. 2022 | Družba
»Elektrika je prepoceni, to smo vedeli že pred desetletji«
"Že pred vojno v Ukrajini in zadnjimi podražitvami smo energetiki opozarjali, da je vsa energija prepoceni. Predvsem je prepoceni elektrika, to smo vedeli že v času mojega študija, pred desetletji. Sam sem v družbi zaznal premalo aktivnosti, s katerimi bi se spodbujalo ljudi, naj ugašajo luči ali zmanjšajo temperaturo v stanovanju. In če je energija poceni, bomo ljudi težje prepričali, naj z njo varčujejo. Takoj ko so začele cene energije rasti, so ljudje ugotovili, da gre za nekaj, kar ima vrednost in v kar je vredno investirati. Naj gre za boljšo toplotno izolacijo hiš, večjo energetsko učinkovitost ogrevanja ali razsvetljave. Včasih je nekoga, ki ima rad razsvetljene prostore, težko prepričati, naj ugasne kakšno luč, ali pa zamenja žarnice z bolj energetsko učinkovitimi. Niso vsi koraki preprosti, a vsekakor je zmanjševanje splošne porabe energije korak v pravi smeri. Moramo se zavedati, da vsaka megavatna ura porabljene električne energije naravi povzroči škodo."
