Uredništvo

  • Uredništvo

    23. 7. 2022  |  Ekonomija

    »Evro združuje 340 milijonov prebivalcev. Je in bo ostal stabilna valuta.«

    "Denarno politiko izvajamo v denarni uniji, ki jo sestavlja 19 držav – kmalu bo teh 20. Zato transmisija denarne politike do gospodinjstev in podjetij poteka prek 19 različnih finančnih trgov. Če se hočemo z visoko inflacijo spoprijeti v celotnem evroobmočju, moramo zagotoviti, da transmisija denarne politike poteka usklajeno v vseh državah v evroobmočju. Zato smo oblikovali nov instrument, ki se imenuje instrument za zaščito transmisije. Varoval bo enotnost denarne politike in nam tako pomagal zagotoviti, da cene srednjeročno ostanejo stabilne."

  • Uredništvo

    23. 7. 2022  |  Politika

    »Načrt o prostovoljnem zmanjšanju porabe zemeljskega plina bo velik preizkus za EU«

    "Načrt evropske komisije o prostovoljnem zmanjšanju porabe zemeljskega plina v državah članicah bo velik preizkus za Evropsko unijo. Sedemindvajseterica je že tretjič v petih letih pred testom solidarnosti, ki utegne biti v primeru morebitne zimske energetske krize gospodarsko in politično večplastna. Še najbolj bi utegnila biti primerljiva s solidarnostnimi izzivi med koronakrizo, kjer pa za razliko od tokratnega ruskega vihtenja energetske gorjače zunanjega sovražnika Evropske unije ni bilo. Virus se z državami članicami ni boril za politične koncesije glede vojne v Ukrajini, za vnovično vzpostavljanje svetovne prehranske varnosti, za ceno energentov ali končanje sankcij."

  • Uredništvo

    21. 7. 2022  |  Politika

    Naslovnica jutrišnje Mladine: SUMLJIVI POSLI 

    Jutri izide nova Mladina! Fotografijo na naslovnici je v objektiv ujel Borut Krajnc, za oblikovanje pa je poskrbel Damjan Ilić. Več o tem, kako je NSi z javnim denarjem plačevala svetovalna podjetja, ki so ji pomagala pri volilni kampanji, preberite v novi številki Mladine, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 22. julija, dalje. #Mladina29

  • Uredništvo

    20. 7. 2022  |  Politika

    »Žico je v zadnjih dveh letih z meje umikala tudi Janševa vlada«

    "Ko je vlada Roberta Goloba tik pred prevzemom oblasti napovedala, da bo odstranila žičnato ograjo na meji s Hrvaško, se je po njej s politične desnice usul val kritik. Toda pri tem so vsi zamolčali, da je žico v zadnjih dveh letih z meje umikala tudi nekdanja vlada, četudi jo je javno zagovarjala kot edini učinkovit način za 'obrambo pred migranti'. Slovenska vojska je namreč v zadnjih letih z meje s Hrvaško odstranila že več kot 100 kilometrov žičnate ograje. To je več kot polovica od 155 kilometrov, kolikor je bila dolga od leta 2015, ko so na slovensko mejo prišle množice beguncev iz Sirije, Iraka, Afganistana in drugih držav."

  • Uredništvo

    21. 7. 2022  |  Politika

    »Ljudi te baže bi bilo treba poslati nazaj v čase, ko so se taki nazori še zdeli normalni«

    "Nimam ne razumevanja za ljudi, ki so prepričani, da istospolnim partnerjem ne bi smeli dovoliti, da posvojijo otroka, ker da sta starša lahko samo oče in mati, torej moški in ženska, ne potrpljenja z njimi. Kot državljan mislim, da bi bilo treba ljudi te baže poslati nazaj v čase, ko so se taki nazori še zdeli normalni."

  • Uredništvo

    19. 7. 2022  |  Politika

    »NSi in RKC naj se raje osredotočita na vsebino družine«

    "Družine so različne. Imamo dvostarševske družine, ločence, samohranilke, ovdovele, skrbnike. Imamo tudi skregane družine, zapostavljene otroke in tako naprej. Jaz bi NSi in RKC svetoval, naj se raje osredotočajo na vsebino družine, ne pa na njeno obliko."

  • Uredništvo

    19. 7. 2022  |  Družba

    »Svoboda je uničila marsikaj, ker ji nismo pripeli odgovornosti«

    "Svoboda je uničila marsikaj, ker ji nismo pripeli atributa, brez katerega ne more obstati, to je odgovornosti. Sproščena čustva, zlasti sovraštva, ki je še posebej privlačno, so onemogočila razvoj zdrave družbe na mnogo področjih. Pohlep je dodal svoje in stanje je pač temu podobno še trideset let po samostojnosti."

  • Uredništvo

    19. 7. 2022  |  Družba

    Urbanija: »Ne prihajam iz politike« 

    Generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough je kljub nasprotovanju novinarskih sindikatov in stroke na mesto direktorja Televizije Slovenija imenoval Uroša Urbanijo. V oddaji Odmevi z voditeljico Tanjo Starič je Urbanija že napovedal, da prihajajo na televizijo spremembe, ki so po njegovem "potrebne".

  • Uredništvo

    19. 7. 2022  |  Politika

    »V poslanskih in na zatožnih klopeh sedijo isti ljudje«

    "Odvzem premoženja nezakonitega izvora ni vsem v interesu. Tožilci že več let opozarjajo, da je zakon pomanjkljiv, saj so nemočni v primerih, ko preiskovanec premoženje pridobi nezakonito, vendar pa je to premoženje vmes že zapravil ali ga skril. Zato predlagajo zakonsko možnost nadomestnega odvzema, s katerim bi lahko naknadno (v primeru uspešne tožbe) zasegli premoženje v isti vrednosti. Spremembo zakona so na pravosodnem ministrstvu napovedovali že pred leti, vendar nato pretekla vlada za to ni pokazala nikakršnega zanimanja. Vprašanje je, ali bodo tožilci dobili vsa potrebna in hkrati pravno ustrezna orodja za odvzem nezakonitega premoženja, dokler bodo v poslanskih in na zatožnih klopeh sedeli isti ljudje."

  • Uredništvo

    19. 7. 2022  |  Družba

    »Norost je konstrukt kapitalizma«

    "Vedno pravim, da je norost konstrukt kapitalizma. Sistem, v katerem živimo, je ljudi, ki ne delujejo docela v skladu z normami (te so velikokrat krivične) in se obnašajo drugače, kot je predpisano z nenapisanimi pravili, imenoval za norce. Že če izgovoriš besedo "norec", se ljudje zgrozijo nad izrazom, češ da je žaljiv in politično nekorekten. A norost smo proizvedli sami, zdaj pa se okoli nje polarizira in moralizira. Ko se zatekamo k politično korektnim izrazom, v resnici uporabljamo evfemizme, vendar olepšane besede ne morejo izboljšati položaja ljudi z nalepko norosti."

  • Uredništvo

    19. 7. 2022  |  Družba

    Rižanski vodovod se pripravlja na prekinitve oskrbe s pitno vodo

    Rižanski vodovod se pripravlja na uvedbo nekajurnih prekinitev oskrbe s pitne vode. Za zdaj črpajo podtalnico in vodo odkupujejo od sosedov, s Krasa in iz Istre. Kdaj bodo uvedli redukcije, v Rižanskem vodovodu ne morejo napovedati. "Ko se enačba ne bo izšla, in temu se približujemo dnevno, da ne rečem skoraj urno, takrat ne bo več vrnitve," je za Radio Slovenija povedall direktor Martin Pregelj.

  • Uredništvo

    18. 7. 2022  |  Družba

    »Imenovanje Urbanije bo strel v lastno koleno sedanjega vodstva RTV Slovenija«

    "Če postane Urbanija direktor TV Slovenija, pa to ne bo več samo težava informativnega programa. Z njim bodo morali na televizijskih kolegijih sedeti tudi drugi odgovorni uredniki. V drugih delih hiše še ne razumejo, zakaj je informativni program zaradi te možnosti tako vznemirjen. Zdaj bodo vsi videli, o čem smo ves čas govorili. Imenovanje Urbanije bo strel v lastno koleno sedanjega vodstva RTV Slovenija."

  • Uredništvo

    18. 7. 2022  |  Politika

    »Desnica je s svojimi kadri nekonkurenčna, saj jo javnost sprejema s posmehom«

    "In vendar, če javni mediji ostajajo v središču pozornosti, kar je upravičeno, se zdi, da je javnost že v finišu tekme, ki se lahko konča bodisi dobro bodisi slabo. Desnica bije svojo veliko volilno bitko, resda pozno, a z globokim prepričanjem, da je usodna, torej zadnja. Gre torej za pozno prebujanje, strukturno nepripravljenost, plitkost razumevanja? Vse to, a v igri so še druge zmote, zablode in megalomanske pretenzije. In spet se postavlja vprašanje, od kod jim kadri: zvestoba je zelo šibak kriterij in večinoma ne proizvede nič drugega kot neumnost. Napočil je pravi trenutek za obračun: desnica s svojimi kadri, od Logarja do Pirkoviča, je preprosto nekonkurenčna, saj jo javnost sprejema z blagim posmehom, izvrže pa z gromkim smehom. Eksistencialni tremor ob nastopu Janše ne deluje več in vodja se moti, če misli, da bo njegova začasna odsotnost privlekla vsaj del ljudi izven že znanega najožjega kroga. "

  • Uredništvo

    17. 7. 2022  |  Politika

    »Predsodki večine ne morejo krojiti ustavnih in zakonskih pravic manjšine«

    "Ustavna demokracija je prebrisan sistem. Omogoča družbene spremembe, ki za večino še niso sprejemljive. Sprejemanje odločitev, ki jih večina ne odobrava, je za politično oblast – parlament in vlado – tvegano početje. Sprejemanje odločitev, ki so v nasprotju z voljo večine, lahko vodi v poraz na volitvah. Zato v ustavni demokraciji občutljive politične odločitve sprejema tudi vrh sodne oblasti. Ko je enkrat politični prostor napolnjen s populistično demagogijo, je praktično nemogoče doseči, da bi se oblast ljudstva preoblikovala v demokratični red, ki ne diskriminira manjšin."

  • Uredništvo

    17. 7. 2022  |  Politika

    Več dilem o prihajajočih predsedniških volitvah 

    "V teh dneh, ko nekateri še napovedujejo kandidature za predsedniške volitve, je pred nami več dilem, na katere nimamo konkretnih odgovorov, lahko pa na osnovi izkušenj iz preteklosti skušamo predvideti potek predsedniške kampanje v prihodnjih nekaj mesecih, nemara pa tudi celo sam razplet. Glede na trenutni razpored kandidatur, razpoloženje volilnega telesa in politično moč posameznih strank se pred nami izrisuje krajina, ki nima povsem jasnih obrisov, bi pa lahko za zdaj ocenjevali, da smo še najbližje scenariju treh kandidatov, dveh z leve in enega z desnega pola, ki smo ga spremljali na volitvah leta 2007."

  • Uredništvo

    16. 7. 2022  |  Družba

    »To je ta svobodni Zahod, ki smo ga dobili«

    "Vse to tekmovanje nas proti njim, Zahoda proti Rusiji, je zelo nevaren ideološki konstrukt, ki služi nadaljevanju vojne in zaslužkom vojne industrije. Novice o dobavi orožja ukrajinski vojski, ki je tako napredno, da ga vojaki ne znajo uporabljati, ilustrira še eno od tez Güntherja Andersa. Kadar napredek zamenja orožje, je končni cilj dokončna likvidacija tega orožja, iztrošenje."

  • Uredništvo

    16. 7. 2022  |  Družba

    »Kljub znanju, ki ga imamo, se počasi odzivamo na resne globalne izzive«

    "Kljub znanju, ki ga imamo, se počasi odzivamo na resne globalne izzive, kot so, recimo, podnebne spremembe zaradi kopičenja toplogrednih plinov v ozračju. Prav tako so, vsaj v nekaterih državah, državljani dokaj neuspešni pri preprečevanju poskusov, da bi jim odpravili že pridobljene pomembne pravice in svoboščine."

  • Uredništvo

    14. 7. 2022  |  Politika

    Naslovnica jutrišnje Mladine: LEPO JE BILO NA OBLASTI

    Jutri izide nova Mladina! Ilustracijo na naslovnici je ustvaril nagrajenec Prešernovega sklada in Mladinin hišni karikaturist Tomaž Lavrič, za oblikovanje pa je poskrbel Ivian Kan Mujezinović. Več o tem, kako so si Janševi funkcionarji tik pred odhodom z oblasti razdelili več kot 230 tisoč evrov posebnih nagrad za neizkoriščeni letni dopust, preberite v novi številki Mladine, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 15. julija, dalje. #Mladina28

  • Uredništvo

    13. 7. 2022  |  Svet

    »Putin računa na to, da se bo Evropa prej ali slej politično utrudila«

    "Putin je prepričan, da je čas na njegovi strani. Hkrati računa na to, da se bo Evropa, ki za zdaj podpira vojno v Ukrajini, prej ali slej politično utrudila (fatigue) in da njeni državljani ne bodo več pripravljeni nositi stroškov vojne ob istočasni energetski in prehranski draginji ter visokih stroških oboroževanja. Tega problema Putin, ki se opira na avtokratsko vladanje, doma nima, drugače je v demokracijah, kjer so se politiki v času volitev prisiljeni odzivati na nezadovoljstvo državljanov. V nekaterih državah, na primer v Nemčiji, Franciji in Italiji, se to namreč že dogaja. Te države resda Ukrajino vojaško podpirajo, vendar hkrati iščejo priložnost za miroljubno rešitev vojaškega konflikta, kar ne bi smelo presenetiti, če spomnimo, da so ustanovitelji EU mir zastavili kot visoko evropsko vrednoto."

  • Uredništvo

    13. 7. 2022  |  Družba

    »Komunistično diktaturo ste zamenjali z diktaturo maksimiziranja potrošništva«

    "Da, potrošništvo do maksimuma, druge izbire ni. To je konec politike. Če se neusmiljeno izrazim, ste v vzhodni Evropi 30 let nazaj zamenjali komunistične diktature z diktaturo maksimiziranja potrošništva. Nisem čisto prepričan, katera od obeh je boljša, a obema je skupno to, da prave politike v resnici ne premoreta. Politika je trenje mnenj o tem, kakšno družbo in svet hočemo zgraditi. Vse tiste, ki so resnično zaskrbljeni zaradi podnebnih sprememb, poskušam prepričati, naj nehajo govoriti o podnebju in začnejo razmišljati o procesih, kako svet spremeniti politično in socialno. Le to bi lahko prineslo spremembe za okolje."

  • Uredništvo

    13. 7. 2022  |  Kultura

    V imenu ljudstva

    V Galeriji Kresija bodo danes, 14. julija ob 19. uri odprli razstavo Tine Kolenik z naslovom V imenu ljudstva, ki prikazuje portrete, na katerih umetnica imitira osem splošno znanih zgodovinskih likov, vladarjev, ki so v različnih obdobjih tako in drugače krojili usodo ljudi. Projekt je nastajal štiri leta, zbranih pa je bilo približno 1.000.000 vžigalic, ki so bile kupljene v različnih državah sveta, Odprtje razstave bo pospremila avtorska glasba Alda Kumarja.

  • Uredništvo

    12. 7. 2022  |  Družba

    Sedemletni dolg ustavnega sodišča

    "Ne glede na to, da ni dvomov o tem, da izenačitev istospolnih življenjskih skupnosti s heterospolnimi ne pomeni glede pravice do sklenitve zakonske zveze nič drugega kot zgolj dosledno in precej očitno izpeljavo načela enakosti pred zakonom iz 14. člena ustave, je bilo potrebnih dolgih sedem let, da je ustavno sodišče sprejelo odločitev, ki jo je pred sedmimi leti samo bojkotiralo, z dopustitvijo naknadnega zakonodajnega referenduma o ustavni pravici neke manjšinske skupine. Državni zbor je prav zato, da takšnih situacij ne bi bilo, pred tem celo dopolnil 90. člen ustave z določbo, da 'referenduma ni dopustno razpisati o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost'. "

  • Uredništvo

    12. 7. 2022  |  Družba

    »Če bi bile korporacije ljudje, bi bile sociopati«

    "Okoljska pravičnost zajema strukturni problem, ki pripelje do neenakomerne porazdelitve koristi in škode v odnosu do okolja. Majhen delček človeškega prebivalstva se okorišča na škodo vseh ostalih. Distribucija podnebne in okoljske škode je močno neenakomerna in se prekriva z ekonomsko neenakostjo. Pravičnost bomo dosegli, ko bomo izpolnili tri kriterije, in sicer priznanje, reprezentativnost in distribucijo. Koga bomo priznali kot moralno upravičenega? Potem je tu proceduralna pravičnost, kdo vse je zastopan in ima glas odločanja in kdo ne? Distribucija pa bo prinesla efekt pravičnejše prerazporeditve okoljske škode skozi prostor in čas, ko bomo odločitve začeli sprejemati drugače."

  • Uredništvo

    12. 7. 2022  |  Politika

    »Vladati ni enostavno, sploh pa ne v časih, ki prihajajo«

    "Pričakovanja javnosti so bila očitno velika, vlada pa je od prevzema oblasti predvsem prioritetno brezkompromisno kadrovala. Res je, da niti ne toliko politično, pač pa je zajemala predvsem iz bazena interesnega kroga ljudi, ki obkrožajo Goloba, in pri tem njegovi koalicijski partnerici nista bistveno participirali. K temu niti nista bili pripuščeni. To iskreno priznava Tanja Fajon, češ da jih v Gibanju Svoboda pogosto spomnijo na realnost, da imajo v parlamentu 41 poslancev, SD pa le sedem. Pri Levici, ki ji ankete že štiri mesece kažejo precej manj podpore kot pred volitvami, pa se zdi, da se prepušča konformizmu."

  • Uredništvo

    12. 7. 2022  |  Politika

    »To, kar ga je prineslo na oblast, ga tudi odnaša z nje. Laži. Laž za lažjo.«

    "Borisa, politično Madonno, blondinca z rokerskim številom otrok (sedem do osem, ni namreč znano, ali ima enega ali dva zunajzakonska otroka) in edinega politika, ki v Britaniji in po svetu ni potreboval priimka in glavnika, da bi vedeli, kdo je, je odnesel cunami več kot petdesetih odstopov sodelavcev njegove vlade. V otroških letih je želel postati kralj sveta. Zdaj pravi, da je žalosten, ker se je moral odpovedati najboljši službi na svetu. Večina Otočanov je vesela, da se poslavlja z oblasti, na katero so ga prinesle laži o brexitu. To, kar ga je prineslo na oblast, ga tudi odnaša z nje. Laži. Laž za lažjo." 

  • Uredništvo

    11. 7. 2022  |  Politika

    »Ministrstvo je najšibkejši člen zdravstvenega sistema«

    "V temeljno zakonodajo za zdaj ne bomo posegali, saj je ne moremo spremeniti v enem mesecu. Poleg tega je v zdravstvu nerešenih toliko stvari, da hitremu urejanju sistema ne bi bila kos nobena multinacionalka s svojimi dobro plačanimi zaposlenimi. Vedel sem, da bo tako, a si tudi sam nisem povsem predstavljal, kaj vse je v preteklosti obstalo. Težave bomo reševali po korakih, tako da si bomo zastavljali cilj za ciljem."

  • Uredništvo

    11. 7. 2022  |  Politika

    »Norost je, da kdorkoli pravi, da ima Izrael pravico do samoobrambe«

    "Bilo je zelo žaljivo, predvsem zato, ker sta tedanji avstrijski premier Sebastian Kurz in zunanji minister Alexander Schallenberg javno izrazila sočutje z izraelskimi žrtvami, ne pa s civilnimi žrtvami palestinskega prebivalstva. Ne pričakujem, da bosta sočustvovala z žrtvami med pripadniki Hamasa, ampak če si civiliziran človek, sočustvuješ z vsemi civilnimi žrtvami, ne glede na to, čigave so. Še posebno, ker je bilo na izraelski strani zgolj za desetino civilnih žrtev v primerjavi s Palestino. Če sem povsem natančen – gre za čisti rasizem. Ko sem enako rekel v avstrijskih medijih, so me obtožili, da sem kot diplomat prestopil mejo, ampak druge razlage preprosto nimam. Če si odgovoren politik, ne moreš sočustvovati s civilnimi žrtvami samo ene strani. Je torej naša kri manj vredna?"

  • Uredništvo

    10. 7. 2022  |  Družba

    »Država je teater in vsak teater potrebuje dobro scenografijo«

    "Država je teater in vsak teater potrebuje dobro scenografijo. Vsaka nova politična vladavina točno ve, kakšne scenografije noče. Noče tiste prejšnje, saj želi odločno prerezati vez s preteklostjo. In kako do tega? Z nečim, kar je vidno, idealno, s 'pestrim koloritom'. S scenografijo - z glasbo, umetnostjo, grafičnim oblikovanjem, arhitekturo."

  • Uredništvo

    10. 7. 2022  |  Politika

    »Mislim, da je v slovenskem političnem prostoru zelo zdravo, da imamo liberalno sredino«

    "Mogoče bo zvenelo nenavadno, ampak mislim, da je v slovenskem političnem prostoru zelo zdravo, da imamo liberalno sredino. Dolga leta smo imeli zelo razdeljene in razbite liberalne stranke, tako da je čisto koristno, da je ta prostor spet zapolnjen. Je pa v Sloveniji dovolj prostora tudi za močno levosredinsko stranko, kot je SD. Seveda smo zdaj šli skozi neko turbulentno obdobje tudi kot stranka in tega ne skrivamo. Opraviti smo morali resno analizo, zakaj slab rezultat na volitvah in kaj se je dogajalo. Pri tem je treba upoštevati več vidikov, enoznačnega odgovora ni. Zagotovo pa si želim, da bomo okrepili stranko. Socialna demokracija ima mesto v vsaki družbi, naslavlja ključne izzive, kako dejansko zagotoviti socialno državo ter varnost in dostojanstvo vseh ljudi, in zelo se bom trudila, da bomo po parlamentarnih volitvah, ki so bile očitno neki referendum zoper Janeza Janšo, zdaj lahko z lokalnimi in predsedniškimi volitvami spet izboljšali svoj položaj."

  • Uredništvo

    10. 7. 2022  |  Politika

    »Borut je predsedniško funkcijo zreduciral na definicijo strahu«

    "Borut je predsedniško funkcijo zreduciral na definicijo strahu. Okrog je prazen, znotraj pa ga nič ni. Predsedniška figura je simbolno postala vakuum. Praznina in nič, ki vzbuja strah. Strah, da je nekaj narobe. Pogost klic se je nanašal točno na to čisto umanjkanje: le kje je zdaj predsednik? Njega enostavno ni bilo, ker ga v tej praznosti sploh ni moglo biti. In tisto, česar ni, povzroča nelagodje. Skratka, je boj za dediščino boj za ta občutek nelagodja?"