Uredništvo
-
15. 3. 2022 | Politika
»To kar Janša počne zdaj, spominja na njegovo vedenje leta 1991«
"Je morda tudi Janša primer človeka, ki mu je bila nagnjenost k nasilju položena v zibko? Njegovi sopotniki v času popolne predanosti komunistični partiji znajo povedati marsikaj o fanatičnosti mladega Ivana. A tudi čas njegove spreobrnitve v globoko vernega človeka ni prinesel pomiritve. Kolikor več ima moči, toliko huje je videti. Nasilno vedenje se ne ustavi v mejah države. Obračunava z vsemi politiki, evropskimi in še z ameriškim predsednikom, če je le priložnost. Ko Rusijo opozarja, da nima samo ona jedrskega orožja, je tako sporočilo na robu razuma, raje že čez. Je pa res, da to, kar počne zdaj, spominja na njegovo vedenje leta 1991, ko je zahteval napad, ki bi Slovenijo v nekaj urah spremenil v ruševine."
-
15. 3. 2022 | Družba
»Pri odnosu do beguncev se kaže, kje je neka družba«
"Mislim, da ni treba poudarjati, da smo v večini pretreseni nad dogajanjem, se pa seveda odpirajo kompleksna vprašanja kulturnega bojkota umetnikov iz Rusije. Veliko ruskih umetnikov s področja vizualne umetnosti je kritičnih do trenutne ruske vlade in dejansko se mi zdi bojkot posameznikov, ki so pogosto tisti, ki širijo kritičen glas, zelo problematičen. Seveda je treba bojkotirati državne strukture, korporacije in predstavnike oblasti, ki so odgovorni za katastrofo in invazijo na Ukrajino. Zdi se mi pozitivno, na kak način se je Evropa odzvala na begunce iz Ukrajine, s tem, da bi hkrati opozorila na veliko manj odprte meje do beguncev, ki prihajajo iz Bližnjega vzhoda in iz držav, ki jim nekateri pravijo 'druga kultura'. Pri selektivnem ravnanju z begunci se še vedno kaže rasizem Evrope, ki bi ga bilo treba preseči. Na enak način bi morali obravnavati vse, ki so v svojih državah izpostavljeni nasilju in vojnam in bežijo zato, ker upajo na mirno življenje ali si rešujejo življenje. Selitve in migracijski tokovi so ves čas del zgodovine, gre zgolj za vprašanje, na kak način pristopati. Prav pri odnosu do beguncev se lomijo kopja tudi glede vprašanja civilizacijske razvitosti in odprtosti družbe, tu se kaže, kje je neka družba."
-
15. 3. 2022 | Kultura
Filma v luči boja in protestov
Od 15. marca od 20.00 do 17. marca do 24.00 bosta na spletni strani Baze slovenskih filmov brezplačno na ogled nagrajeni celovečerni dokumentarni film Boj za (2014) v režiji Siniše Gačića ter kratki film Venci vejli: Pojoči protest (2020) v režiji Mihe Možina.
-
13. 3. 2022 | Družba
Zaživela je nova Mladinina spletna stran Naredi sam Diareja, ki jo lahko najdete na spletnem naslovu diareja.mladina.si. Tam lahko bralke in bralci izdelate svoje lastne diarejične stripe, ki jih sicer vsak teden v Mladini objavlja naš hišni karikaturist in nagrajenec Prešernovega sklada Tomaž Lavrič. Izbiro Diarejinih likov smo posodobili in razširili, zato preverite, koga vse boste našli med njimi, na najboljše izdelke pa bomo pozorni tudi v uredništvu Mladine.
-
13. 3. 2022 | Družba
»Ko so enkrat v igri čustva, je do sovražnega diskurza potreben zelo majhen korak«
"Upiranje znanju ima v prvi vrsti opraviti s čustvi. Če se ne strinjava o neki zadevi, v katero nisem čustveno vpletena, lahko zamahnem z roko. Če pa je neko prepričanje zelo pomemben del moje identitete, če je odločilno za mojo pripadnost določeni skupini, informacije, ki rušijo to prepričanje, vzbudijo strah pred tem, da jih bo druga skupina z drugačnim nazorom 'povozila'."
-
13. 3. 2022 | Družba
»Danes se pogovarjamo o tem, da so nekatera človeška bitja več vredna kot druga«
"Spolna enakost ni cilj sam po sebi, temveč cilj, da bi ljudje živeli bolje, kvalitetneje, ne pa po stereotipnih vlogah. Vsak si sam izbira, kako živi, družba ga pri tem ne sme omejevati. In v teh državah, ki jih imate v mislih, je še toliko bolj pomembno, da novinarji opozarjajo na to. Zgolj to, da imamo cilje, seveda še ne pomeni, da jih bomo tudi dosegli. Nacionalisti imajo pogosto retoriko, ki ne sledi enakosti med spoloma. Ne dovolijo, da bi se o tem učili otroci v šolah. Novinarji morajo poznati zgodovino, vzroke za to, zakaj bi nekaj radi spremenili."
-
13. 3. 2022 | Družba
»Tudi jugoslovanska vojna je bila za Evropo samo državljanska vojna«
"Del šoka, ki smo ga doživeli ob ruskem napadu, je povezan ravno s tem, da se nam je zdela vojna leta in leta popolnoma abstraktna. Resnično smo verjeli, da ni možna, čeprav je, kot pravi Žižek, Zahod vedel, da bo do nje prišlo. Vojna se je lahko dogajala v Siriji, ker je bila Sirija daleč in ker naj bi šlo tam za državljansko vojno. Tudi jugoslovanska vojna je bila za Evropo samo državljanska vojna in s tem nekaj povsem drugega kot tisto, kar se ne sme nikoli več zgoditi. Celo takrat, ko so Američani napadali Irak, smo to skušali razumeti le kot vojaško posredovanje, kot domala nujno vpletanje v že obstoječe lokalne konflikte. Evropa je pravzaprav storila vse, da bi vojna zanjo ostala nemogoča."
-
13. 3. 2022 | Družba
»Kar se dogaja v parlamentu, je odraz tega, kar se dogaja v družbi«
"Želim si, da bi lahko rekla, da smo naredili ogromen napredek, ampak ga res nismo. V zadnjih letih so se v avstralski politiki dogajale grozljive stvari. Ženska je pred parlamentom povedala, da jo je v parlamentarni stavbi, kjer je bila zaposlena, posilil sodelavec. Takratni odziv premierja Scotta Morrisona je bil žalitev za vse Avstralke. In kar se dogaja v parlamentu, je odraz tega, kar se dogaja v družbi. Ženske niso deležne enakopravne obravnave."
-
12. 3. 2022 | Politika
»Evropejcev nihče ne ogroža bolj kot mali lokalni putini«
"Vse do 24. februarja je bila Evropa razdeljena celina, potem pa jo je v temni noči izbruh nasilja spet povezal, nihče ne ve, kako dobro in za koliko časa. Najbolj odkritosrčno v vsej Evropi se je na invazijo odzval veliki prijatelj Janeza Janše Viktor Orbán, ki se je dneve obotavljal glede tega, ali naj podpre Bruselj ali Moskvo. Kot avtokrat male plemenske skupnosti na zemljevidu, ki ga rišejo velesile, mu je bilo jasno, da, če se kupčkamo po merilu vrednot, so njegovim veliko bliže Putinove."
-
12. 3. 2022 | Politika
»Počivalšek je pozabil, da je integriteto kršil že v prejšnji, levi vladi«
"Avtoritarnost je vselej, tudi v zmernih dozah, gnojna bula demokracije. Minister Počivalšek, vodja stranke, ki je 36 odstotkov glasov na prejšnjih volitvah osvojila tudi z zaklinjanjem na visoke demokratične standarde, je svoje razumevanje odgovornosti demonstriral že večkrat, nedavno v odzivu na odločbo komisije za preprečevanje korupcije. Potem ko je KPK ugotovila, da je pri nabavah zaščitnih mask kršil integriteto, bi se Počivalšek lahko zakonito in legitimno pritožil na upravno sodišče – noben organ ni nezmotljiv. A avtoritarci se požvižgajo na zakonitost. Minister je izbral drugo pot: komisijo je javno obtožil neverodostojnosti, zlorabe institucije in skrivanja za domnevno neodvisnostjo. KPK, je rohnel, se je spravila nanj zgolj zato, ker sedi v Janševi vladi. Pri tem je 'pozabil', da je integriteto zaradi nedovoljenega lobiranja po sklepu iste komisije kršil že v prejšnji, levi vladi."
-
11. 3. 2022 | Politika
Pirkovič imenovan za vršilca dolžnosti urednika MMC RTV Slovenija
Igor Pirkovič je bil po neuradnih informacijah pravkar imenovan za vršilca dolžnosti urednika uredništva za nove medije na Multimedijskem centru (MMC) RTV Slovenija. Zamenjal je dolgoletno urednico Kajo Jakopič, pred kratkim pa je prevzel tudi vodenje nove oddaje Arena.
-
12. 3. 2022 | Kultura
Kavč festival na 120 prizoriščih
Od 12. do 19. marca bo že sedmič potekal Kavč festival, ki bo zavzel 120 prizorišč v Mariboru, Ljubljani ter drugih krajih in na domove ter v druge nekonvencionalne prostore pripeljal 105 skupin iz Slovenije in tujine. Od etna do jazza, od performansa do lutkovnih predstav. Koordinacija 140 zasebnih in 8 javnih dogodkov poteka pod okriljem KD Matita v sodelovanju z Društvom ZIZ in društvom Plavajoči Grad.
-
11. 3. 2022 | Kultura
V Mestni galeriji Nova Gorica bodo danes, 11. marca ob 19. uri odprli študijsko razstavo Pošasti so ljudje. Izbor umetnikov temelji na predstavitvah srhljivosti, groze in splošne grotesknosti skozi umetniški pogled ustvarjanja; gre predvsem za vizualna umetniška dela, ki nas bodo popeljala skozi svet pošastnih prikazni, demonov in "frikov" ter občutka strašljive nočne more, ki nas danes spremlja celo v resničnem življenju: včeraj covid, danes vojna, kaj nas čaka jutri? Kuratorka razstave: Nina Jeza.
-
11. 3. 2022 | Svet
»Če se boriš z diktatorjem, mu moraš pokazati, da si se pripravljen boriti do konca«
"Na začetku sem bila skoraj pripravljen umreti. Če se boriš z diktatorjem, mu moraš pokazati, da si se pripravljen boriti do konca. Mislim, da zato Ukrajina dejansko zmaguje: morda izgubijo nekatera mesta, vendar so se pripravljeni boriti do konca, za rusko vojsko pa to ne velja."
-
10. 3. 2022 | Politika
Jenull prejel položnico za 34.000 evrov
Janševa vlada vidnega protestnika Jašo Jenulla toži za več kot 34.000 evrov, in sicer za protest, na katerem so zbrani zgolj brali ustavo. "Skupno od mene terjajo že več kot 50.000 evrov, nove kazni in tožbe pa prihajajo vsak dan. Živimo pod diktaturo, ki poskuša uporabljati vsa razpoložljiva sredstva, da bi nas utišala in zastrašila. Ravno zato mi je še bolj jasno, da se je nujno boriti naprej," je na Facebooku zapisal Jenull, ki je ob tem objavil daljši videonagovor o situaciji, v kateri se je znašel in kako je do nje sploh prišlo. "V petek ob 19. uri bom spet na Trgu republike. Upam, da ne bom sam!" je sklenil Jenul..
-
10. 3. 2022 | Politika
Naslovnica jutrišnje Mladine: PUTIN / JANŠA
Jutri izide nova Mladina! Naslovnico je oblikoval Franco Juri. Več preberite v novi številki Mladine, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 11. marca, dalje. #Mladina10
-
9. 3. 2022 | Svet
Pri prodajalcih časopisov in v naši spleti trgovini je že na voljo dopolnjena posebna številka Mladine o ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. Kdo je Vladimir Putin? Veliki državnik? Tajni oligarh? Avtokratski teptalec človekovih pravic in zatiralec opozicije v Rusiji? Up nasprotnikov ameriške hegemonije v svetu? Restavrator monarhične veličine Rusije ali mogočnosti sovjetske države? Vse to in še več preberite v posebni izdaji Mladine, ki vas že čaka na prodajnih policah.
-
10. 3. 2022 | Politika
»Ta vojna je več kot očitno prišla prav tudi zvezi Nato«
"Ta vojna pa je več kot očitno prišla prav tudi zvezi Nato, saj jo je, kot kaže, na novo osmislila in po eni strani ustvarila nujnost nekaterih držav, ki še niso članice tega zavezništva, da razmišljajo o vstopu vanj, po drugi strani pa v trenutku ustavila vse mirovniške in sodobne pomisleke o smiselnosti vztrajanja v takšni vojaški zvezi v njenih državah članicah in ne nazadnje smiselnosti sploh obstoja vojaške zveze kot takšne. Vojna v Evropi je tu in vojaško zavezništvo se je iz skoraj že preživetega koncepta, v trenutku prelevilo v nujnost in samoumevnost. Namesto da bi začetek nove vojne v Evropi, kot realizacija domnevno nepredstavljivega, pripeljal do dvoma o konceptu nasprotujočih si vojaških zavezništev in oboroževanja, ki imajo nastop tega na videz nepredstavljivega dogodka ves čas ponotranjen kot temeljni razlog svojega obstoja, se začenja prav nasproten proces. Nato se zaradi ruske invazije krepi, na videz kot tista sila, ki naj bi bila jamstvo miru v Evropi, a hkrati daje Putinu ves čas jasno vedeti, da ima glede Ukrajine proste roke, da mu je pot v Kijev odprta in na voljo, tako kot tudi širno nebo nad njo."
-
10. 3. 2022 | Družba
»Nasilje nad ženskami ni bilo politično vprašanje, vse dokler v parlament niso prišle ženske«
"Nasilje nad ženskami je še ena problematika, ki je na Islandiji zelo pereča, ravno tako kot povsod drugje po svetu. Zavedati se moramo, da dokler ne bomo izkoreninili nasilja nad ženskami, nasilja zaradi spola, ne bomo dosegli enakosti. Nasilje nad ženskami ni bilo politično vprašanje, vse dokler v parlament niso prišle ženske in pridobile politično moč. Vse do takrat je bilo nasilje nad ženskami zasebni problem. Zavedati se moramo, da ne moremo ustvariti dobre družbe, ki deluje dobro za vse prebivalce in prebivalke, dokler niso vsi enako vključeni in zastopani. To je ključno za nastanek dobre, enakopravne družbe. Vsi moramo imeti možnost, da se odločamo glede naše prihodnosti."
-
9. 3. 2022 | Kultura
Večno vprašanje o načinih gledanja na žensko
V ljubljanski Cukrarni bo od 11. marca do 21. avgusta na ogled skupinska razstava Vračanje pogleda, ki prikazuje izsek iz ustvarjalnih procesov in praks več kot 50 umetnic v slovenskem prostoru od devetdesetih let preteklega stoletja do danes. S predstavljenimi deli se osredotoča na specifične družbene tematike, vprašanja identitete, feminizma in reprezentacije umetnic v umetniškem sistemu, hkrati pa razkriva raznolike poetike, forme ali koncepte, ki omogočajo bolj sistematičen pogled na določene dogodke iz preteklosti. Kustosinje razstave: Alenka Gregorič, Alenka Trebušak, Mara Anjoli Vujić in Mateja Podlesnik.
-
8. 3. 2022 | Politika
»Če je Putin res užaljen, bi nas moralo to zelo skrbeti«
"Že od nekdaj se mi namreč dozdeva, da je Vladimir Putin pod masko otopelosti prav mogoče globoko užaljen človek in da je del nesporazuma med Putinom in svetom tudi v tem, da velik del sveta užaljenosti ne razume najbolje. Nekateri sicer pišejo o Putinovem občutku velike žrtve, kar je podobno, a ni isto. Je pa nedvomno res, da se Slovani radi počutijo žrtve krivične zgodovine in se zato, denimo, danes mnogi Srbi istovetijo s Putinom, proti kateremu se je – enako kot nekoč proti Miloševiću – zarotil ves svet in nadenj poslal sankcije."
-
8. 3. 2022 | Kultura
»Nesprejemljivo je, da se demonizira tudi rusko umetnost«
"Menim, da je nesprejemljivo, da zaradi agresije Putinove vojaške hunte svet v svoji razumljivi želji po obsodbi agresije demonizira tudi rusko umetnost. Odpovedujejo se koncerti, s sporedov izginjajo ruski skladatelji ... To je po mojem mnenju nedopustno, celo nevarno. Prav gotovo mi ni treba pojasnjevati pomena dediščine ruske kulture in umetnosti, še posebno v prostoru, v katerem živimo. Dejstvo je, da brez vplivov velikanov ruske klasične glasbe, literature, gledališča, filma in plesa ne bi bilo prenekaterih, tudi ključnih del naše književnosti, glasbe, gledališča ... Zato menim, da je nujna naša jasna opredelitev proti agresiji, a obenem se moramo odločno postaviti v bran umetnosti in kulturi ne glede na njeno provenienco."
-
9. 3. 2022 | Družba
FOTOGALERIJA: Shod za 8. marec
V torek, 8. marca, na mednarodni dan žensk, je v Ljubljani potekal shod, ki je opozarjal na (vedno slabši) položaj žensk v slovenski družbi.
-
9. 3. 2022 | Družba
Demokracija je precej občutljiva
Od 9. do 11. marca bo na ZRC SAZU v Ljubljani potekala mednarodna konferenca Demokracija, umetnost, znanost, ki jo organizirata ZRC SAZU in organizacija Internacionala ter poteka v okviru Evropskega paviljona. "Umetnost je pomembna pri razumevanju medčloveških odnosov, družbenih sprememb in odnosu do okolja. Sestavni del tega razumevanja je premislek o tem, kaj je etično in kaj ogroža načelo enakih pravic in možnosti. Pravic in možnosti, ki jih lahko zagotovi samo demokratična ureditev družbe," so zapisali organizatorji.
-
8. 3. 2022 | Politika
»Agenti KGB so se preoblekli v demokrate, agenti Cie v gospodarstvenike«
"Pojav političnih avtokratov v novi podobi sveta sovpada z dolgoročnimi posledicami padca berlinskega zidu. Tedaj se je v imenu demokracije, liberalnega gospodarstva brisalo socializem in uvajalo neoliberalni kapitalizem kot novo samoumevno postavko nove podobe sveta. Razpad Sovjetske zveze je bil interpretiran kot poraz komunističnega zla, ki se ne sme več ponoviti. Agenti KGB so se preoblekli v demokrate, agenti Cie v gospodarstvenike, ki so se vpeli v novo obliko gospodarske in kapitalske kolonizacije sveta."
-
8. 3. 2022 | Politika
»Tonin se je pohvalil, da je obrnil trende zanimanja državljanov za služenje v vojski«
"Redno izrekanje ocene o pripravljenosti Slovenske vojske (SV) je sovpadlo z agresijo Ruske federacije na Ukrajino. SV kljub velikim političnim, propagandnim in finančnim vložkom ni v bistveno boljšem stanju kot v preteklosti. Končna ocena se ne razlikuje od ocen v minulih letih: za delovanje v miru je prejela dobro oceno, za delovanje v vojnih razmerah pa ni večjih sprememb, torej je ocena slaba, čeprav naj bi bil viden napredek."
-
8. 3. 2022 | Kultura
Serija glasbenih, pogovornih in kabarejskih dogodkov
V prihajajočem tednu Cukrarna bar, ki deluje v novem prostoru sodobne umetnosti - Cukrarni, vstopa v pomlad z novo programsko shemo, ki bo obiskovalkam in obiskovalcem ponudila glasbene, humanistične in kabarejske vsebine.
-
8. 3. 2022 | Kultura
Slovenska dokumentarna filma ob mednarodnem dnevu žensk
Slovenski filmski center ob mednarodnem dnevu žensk, na posebni spletni povezavi Baze slovenskih filmov na ogled ponuja dva filma slovenskih režiserk, ki se bosta s svojima novima filmoma predstavili na 24. Festivalu dokumentarnega filma. Film Odpuščanje Marije Zidar bo festival odprl, film Smučarske sanje Haidy Kancler pa ga bo zaključil.
-
8. 3. 2022 | Kultura
Druga izvedba feminističnega filmskega festivala
Od 8. do 13. marca bo na spletni strani potekala druga izvedba feminističnega filmskega festivala (FeFi), ki postavlja ženske zgodbe in ustvarjalke v prvi plan. Poimenovan je po Genovefi ali plemenski ženski, zavetnici voskaric_jev, pastiric_jev, klobučaric_jev in vrtnaric_jev, ki med drugim ščiti zdravje oči. FeFi ponuja vpogled v prihodnost, sedanjost in preteklost filmskega delovanja žensk, ki si postavljajo lastna pravila in sledijo svoji poti. FeFi Frišno izpostavlja radikalne newcomerke, ki obračunavajo s patriarhalno polpreteklo zgodovino. FeFi Zdaj! je v hic et nunc stanju filmskega ženskega ustvarjanja. FeFi Retro pa osvetljuje pretekla dela, ki ne smejo ostati nevidna in nevidena ali pozabljena.
-
7. 3. 2022 | Politika
»Upam, da Janša finančno ne izkorišča vojne v Ukrajini v politične namene«
"Navezava na Orbána je škodljiva. Najmanj leto dni se v evropskih institucijah že ukvarjamo s Slovenijo zaradi političnega vmešavanja v svobodne medije in pravosodje ter zaradi kršenja demokracije. Vse to je modus operandi Madžarske. To je nevarna pot Slovenije v mračno prihodnost. Opozoriti velja, da je Orbán nenavadno tih v izjavah do Ukrajine. Bistveno manj se odziva, kot se na stran Ukrajine danes postavlja slovenski predsednik vlade. Upam, da Janša finančno ne izkorišča vojne v Ukrajini v politične namene. To bi bilo skrajno sramotno in neodgovorno. Že leta spremljamo finančne tokove, vemo, da je Madžarska sprejemala denar iz Rusije. Finančni tokovi iz Rusije so prihajali tudi v Slovenijo, v določene medije."
