Uredništvo

  • Uredništvo

    7. 3. 2022  |  Družba

    »Ne gre za ženske nasproti moškim, gre za mehanizme moči in nadvlade oziroma podrejanja«

    "Saj ženske opozarjajo, le slišati in upoštevati jih je treba. Kaj naj si mislimo ob povečanju plač zdravnikov in hkrati pozabljanju na vse delo in skrb številnega zdravstvenega in negovalnega osebja, ki zdravniško delo sploh šele omogoča? Med temi ljudmi so večinoma ženske, a ne samo ženske. To je dober primer tega, kar želim reči: ne gre za ženske nasproti moškim, gre za mehanizme moči in nadvlade oziroma podrejanja. To je tisto, kar bi morali spremeniti, temu se je treba upirati in vedno znova predlagati spremembe. V korist skupnosti, ne te ali one poklicne ali spolno označene skupine."

  • Uredništvo

    7. 3. 2022  |  Kultura

    Mirko Ilić kot oblikovalec in kot kurator

    V okviru 10. bienala Brumen bodo 9. marca v Ljubljani odprli dve razstavi, ki bosta predstavili Mirka Ilića iz dveh perspektiv: kot oblikovalca (Iz zgodovine človeške neumnosti – Oblikovalska zgodovina sveta) ter kot kuratorja (Plakatna razstava Strpnost). V Kinu Šiška pa bo 10. marca potekala mednarodna konferenca, ki bo od blizu predstavila Mirka Ilića, Violaine Orsoni, Sama Ačka, Francesca Franchija ter Michaela C Placea: žirante, ki bodo odločali o prejemnikih najvišjih nacionalnih priznanj na področju oblikovanja, ter v predavanjih in pogovoru razkrili svoj pogled na to, kaj je danes v oblikovanju bistveno, in kakšno oblikovanje bomo potrebovali, da zgradimo svet, ki bo lepši od današnjega.

  • Uredništvo

    7. 3. 2022  |  Družba

    Temnopolte transspolne osebe

    V Pritličju bo, 9. marca, ob 18. uri predstavitev knjige Supporting Trans People of Colour in pogovor s pisateljem_ico in trans aktivistko_m Sabah Choudrey iz Londona. S tem dogodkom bodo v Zavodu TransAkcija tudi transfeministično obeležile_i 8. marec.

  • Uredništvo

    6. 3. 2022  |  Politika

    »Smo pripravljeni dokazati, da se z branjenjem Evrope borimo za svobodo po vsem svetu?«

    "Ruska resnica je samo prikladen mit, ki želi utemeljiti Putinovo imperialistično vizijo, Evropa pa lahko temu na najboljši način nasprotuje tako, da gradi mostove do držav v razvoju in držav v gospodarskem vzponu, med katerimi jih je cela vrsta z dolgim seznamom upravičenih zamer do zahodne kolonizacije in izkoriščanja. 'Braniti Evropo' ni dovolj. Prava naloga je prepričati druge države, da jim Zahod lahko ponudi boljše izbire kot Rusija in Kitajska. Edini način, da to dosežemo, pa je, da spremenimo sami sebe in neomajno izkoreninimo neokolonializem, tudi ko se 'zapakira' v obliko humanitarne pomoči."

  • Uredništvo

    6. 3. 2022  |  Družba

    »V številnih ministrstvih vlada kadrovsko razsulo«

    "Veliko ljudi ne prenese več javne govorice stalnega napadanja in ščuvanja in se zato distancirajo od politike. To gre na roke strankam z bolj radikalizirano bazo. Volilna abstinenca sredinskih volilcev povzroči, da radikalne stranke prejmejo relativno več glasov. Drugo vprašanje je, kaj politični sloj sploh počne s to državo. Nenehno uveljavljanje zasebnih interesov in delovanje strank kot nekakšnih rentniških podjetij pustoši javne institucije. To nas mora kot državljane najbolj skrbeti. Vse težje je dobiti sposobne tehnokrate, ki bi bili načelno pripravljeni delati za državo. Zaradi stalnih čistk je marsikdo od uradnikov sklonil glavo. V številnih ministrstvih vlada kadrovsko razsulo. Prepredena so s strankarskimi kadri, ki včasih delajo bolj za stranko kot za državo. Pod psevdonimi pišejo propagandistične komentarje na družbenih omrežjih in odzive na spletne članke konvencionalnih medijev. Veliko tovrstnih objav prihaja z internetnih strežnikov v javnem sektorju, in to v službenem času."

  • Uredništvo

    5. 3. 2022  |  Politika

    Ukrajina je nacistična država?

    "Ukrajina je nacistična država? Ja, zato so Ukrajinci z več kot 70-odstotno večino na regularnih volitvah izvolili za predsednika države Juda, ki je v Rusiji odraščal v ruskem jeziku in se je ukrajinščine naučil kot odrasel človek. Volodimir Zelenski je spodoben politik z izjemnim smislom za humor, ki je v svojem globokem bistvu velik smisel za življenje. Predsednik vlade je bil ob njegovi izvolitvi Volodimir Groisman, tudi Jud. Ali znamo najti še eno vzhodnoevropsko državo, kjer sta izvoljena predsednik države in premier Juda? V najtežjih trenutkih zgodovine svoje države Zelenski skrbi, da bi bilo njegovim sodržavljanom kar najmanj hudo. Oni so pa nacisti, ne?"

  • Uredništvo

    5. 3. 2022  |  Družba

    »Najbolj bi bila vesela, če se nam nikoli ne bi bilo treba ukvarjati z 8. marcem«

    "Najbolj bi bila vesela, če se nam nikoli ne bi bilo treba ukvarjati z 8. marcem. Na živce mi gre, ker je to dan žena, in ne žensk. Še vedno se moramo pogovarjati o razlikah v plačah med ženskami in moškimi. Na papirju se je marsikaj v zadnjem času izboljšalo. Zakoni in predpisi niso tisto, kar bi zagotavljalo enak položaj žensk v družbi. Morajo se zgoditi spremembe v družbi, kulturi in vrednot. Ampak v zadnjem času, kar je bil tudi impulz za ustanovitev združenja Ona ve, doživljamo retradicionalizacijo družbe."

  • Uredništvo

    4. 3. 2022  |  Politika

    Slovensko-ukrajinsko društvo proti izkoriščanju vojne v politično-strankarske namene

    V Slovensko-ukrajinskem kulturnem društvu Ljubljana-Kijev podpirajo vsako javno izražanje proti vsaki vojni. "Načelno pa ne podpiramo izkoriščanja tragedij in vojn v politično-strankarske namene," so v odzivu na sredin shod v Ljubljani v podporo Ukrajini ob ruski invaziji zapisali na družbenem omrežju Facebook.

  • Uredništvo

    3. 3. 2022  |  Politika

    Naslovnica jutrišnje Mladine: MIR

    Jutri izide nova Mladina! Naslovnico je oblikoval Damjan Ilić. Več preberite v novi številki Mladine, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 4. marca, dalje. #Mladina9

  • Uredništvo

    3. 3. 2022  |  Politika

    Janša nad Tarčo

    "Ali v vojni v Ukrajini posredno sodeluje tudi Slovenija? V Ukrajino pošiljamo orožje, med prvimi smo zaprli zračni prostor za ruska letala. Je odločno ukrepanje edina možnost za ustavitev Putina ali gre za nevarno izpostavljanje Slovenije? V Tarči tudi o oboroževanju SV in beguncih. Jutri na TVS1 ob 20.00," so v napovedniku oddaje Tarča zapisali na Twitterju. To je zmotilo predsednika vlade Janeza Janšo, ki je v svojem značilnem slogu javno obračunal z novinarji.

  • Uredništvo

    3. 3. 2022  |  Politika

    »Putin je konservativni, ne levi politik«

    "Putin, ki je seveda konservativni, ne levi politik, tukaj z ruskega stališča razmišlja državotvorno. Ne pristaja na razlago sovjetskega obdobja kot rdečega klina, ki ga je treba izruvati iz telesa tisočletne zgodovine Rusije. Nasprotno, sovjetsko obdobje razume tako, kot ga je treba, kot del zgodovine svoje države. Kot del brez ideološkega naboja, iz katerega jemlje osnovo: sovjetska država je imela največji obseg in bila je velika zmagovalka v drugi svetovni vojni, velesila, naslednica monarhije in predhodnica sodobne države. V svojem govoru je Putin kritičen do Leninovega koncepta samostojnosti sovjetskih republik, pri čemer spet tvegam, da me bo kdo narobe razumel. Putin namreč meni, da se je Lenin dobrikal 'narodom z obrobja' in jim je zato ustavno zagotovil 'samostojnost', podobno kot jugoslovanska ustava iz l. 1974 svojim republikam. Učinek je bil enak – možnost dejanske samostojnosti. Za nas je to vrednota, Vladimir Vladimirovič pa meni, da je bilo to neupravičeno trganje izvorno enotnega ruskega ozemlja. Kar nas seveda pripelje do še ene točke razhajanja Slovenca z njim."

  • Uredništvo

    3. 3. 2022  |  Kultura

    »Generacijske lastnosti so nekakšen leksikon, ki izhaja iz marketinga«

    "Starejši ko sem, bolj sem prepričan, da so generacijske lastnosti nekakšen leksikon, ki izhaja iz marketinga. Edino, kar nas povezuje, je politični, družbeni in gospodarski kontekst, ki nas oblikuje. In naše je bilo strašno obdobje, ki se je začelo s svetovno gospodarsko krizo in vzponom družbenih omrežij. Na splošno še vedno živimo v času velikih sprememb z zelo nejasnim izidom. Strah in negotovost sta logična odziva na to hitrost."

  • Uredništvo

    2. 3. 2022  |  Družba

    Kako pomagati Ukrajincem?

    Ukrajinci živeči v Sloveniji in slovenski prostovoljci so odprli posebno Facebook stran z imenom »Slovenska pomoč Ukrajini«, na kateri lahko najdete vse podatke o potrebah in načinu, kako bo pomoč najlaže prišla do Ukrajine ter o zbirnih centrih. Ker gre za humanitarno pomoč, je lahko mogoče pomagati le s točno določenimi dobrinami, seznam sproti osvežujejo glede na dovoljenja in potrebe. Na omenjeni FB strani so objavljeni tudi različni humanitarni teči računi, na katere lahko nakažete denarno pomoč. Potrebujejo tudi pomoč prostovoljcev, saj je dela zelo veliko.

  • Uredništvo

    2. 3. 2022  |  Politika

    Povampirjena človekoljubnost

    "Ministrova zagotovila so primer povampirjene človekoljubnosti, on sam pa je politik, ob čigar dvojnih merilih in spremenljivih stališčih se ti mora obrniti želodec. To je minister, ki dokazuje, da so slovenski humanizem, naši azilna in migracijska politika odvisni od zaščitenega geografskega porekla projektilov, ki ubijajo ljudi. In od barve kože, naklona oči ali od veroizpovedi begunca, od 'okolja' tistega, ki beži, bi rekla naša vlada. Taka stališča so rasistična in nimajo nikakršne zveze s človečnostjo, tudi z ukrajinskimi begunci ne. Slovenija in njen minister pač znova dokazujeta, da našo umeščenost v mednarodna razmerja razumeta kvečjemu kot priložnost za modno revijo: enkrat se svetu dobrikamo z rumenim puloverjem, drugič s planšarskim klobukom, spet tretjič z rumeno-modro kravato. Človekoljubna pomoč, iskrena skrb za blaženje tegob ljudi, ki bežijo pred vojnim nasiljem, in medčloveška solidarnost pa so še enkrat več prepuščene požrtvovalnim nevladnim organizacijam in aktivistom za varstvo človekovih pravic, ki si mimo novinarskih konferenc imenitnežev in njihovih traktorskih protestov prizadevajo, da bi pomagali ljudem, ki jih gazijo putini in hojsi."

  • Uredništvo

    2. 3. 2022  |  Politika

    »Nikomur ni uspelo izrabiti družabnih omrežij bolje kot Kremlju«

    "Med letom 2000 in današnjimi časi pa vendarle obstaja pomembna razlika. Družabna omrežja, ki so maskirovko, kot v Rusiji imenujejo naklepno dezinformiranje domače in tuje javnosti, postavila na steroide. Če pred dvaindvajsetimi leti o dogajanju v Čečeniji nismo vedeli veliko zaradi pomanjkanja informacij, danes sliko zamegljuje dejstvo, da je (dez)informacij preveč. Nikomur ni uspelo izrabiti družabnih omrežij in jih spremeniti v orodje in orožje specialne vojne bolje kot Kremlju. V primerjavi z letom 2000 je danes zunaj Rusije bistveno več ljudi, ki dezinformacije sprejemajo in papagajsko ponavljajo. Nekateri iz finančnega in političnega oportunizma, drugi pa zato, ker dezinformatorji spretno naslavljajo in izkoriščajo njihove emotivne in ideološke potrebe in predsodke. Troli kajpaonistom prišepetavajo tisto, kar si kajpaonisti želijo slišati, da bi počeli to, kar troli od njih pričakujejo."

  • Uredništvo

    1. 3. 2022  |  Družba

    FOTOGALERIJA: »Orožje ni rešitev«

    Predstavniki več kot 30 različnih organizacij civilne družbe in številni drugi udeleženci so danes na shodu za mir na ljubljanskem Trgu republike pozvali k takojšnji prekinitvi ognja v Ukrajini, umiku ruskih sil in začetku pogajanj o dolgoročni diplomatski rešitvi spora. Obenem pa so izrazili nasprotovanje stopnjevanju militarizacije.

  • Uredništvo

    1. 3. 2022  |  Kultura

    Pogled na bolečino žensk(e)

    Od 4. do 13. marca bo v Ljubljani potekal 23. mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore, ki ga bo v Galeriji Alkatraz odprla razstava vizualne in zvočne umetnice Urške Preis z naslovom Dolores - Bolečina skozi podobo zvoka, ki se naslanja na dolgoletno teoretično in umetniško raziskovanje bolečine žensk.

  • Uredništvo

    1. 3. 2022  |  Politika

    Zakaj policija pritiska na udeležence današnjega shoda za mir?

    Tako včeraj kot danes zjutraj so policisti v uniformah in v civilu na sedežih nekaterih nevladnih organizacij obiskali udeleženke in udeležence današnjega shoda za mir. Nekatere organizacije se nahajajo tudi v zasebnih stanovanjih, so v sporočilu za javnost zapisali obravnavani. "Vse civilne iniciative, ki podpirajo shod, imajo javno objavljene kontakte in odprte kanale komunikacije, zato fizične obiske v stanovanjskih stavbah in na sedežih organizacij udeležencev shoda razumejo kot nesprejemljiv pritisk na izvrševanje pravice do mirnega zbiranja," so dodali v sporočilu, ki so ga udeleženci shoda naslovili na policijo. 

  • Uredništvo

    1. 3. 2022  |  Družba

    »Epidemija in vojna sta za kapital darili z neba«

    "Epidemija in vojna sta za kapital darili z neba. Skupni lastnosti sta razsežnost dogodka in povpraševanje, ki ju sprožita. Farmacevtska industrija pridobi množice ljudi, ki so zaskrbljeni za zdravje in življenje, vojaško-industrijski kompleks pridobi naročila vojskujočih se strani, da lahko nadaljujejo z uničevanjem ali da se branijo pred njim. Da ne omenjam povojne obnove. Za nekoga, ki ga vodi pohlep, je stvar enostavna: če proizvajaš zdravila, potrebuješ bolnike, če proizvajaš orožje, potrebuješ vojno. Če združiš oboje, dobiš biološko vojno."

  • Uredništvo

    1. 3. 2022  |  Politika

    Je bil izbris vojni zločin?

    "Nemci so po drugi svetovni vojni začeli ozaveščati o krivicah in prevzemati odgovornost približno deset let pozneje, tako da je bila petnajst do dvajset let po vojni odgovornost kolektivno sprejeta stvar, tisti pa, ki tega niso sprejeli, so bili lahko tudi kazensko preganjani. Zakaj Slovenija potrebuje več kot trideset let, s tem da se proces pravzaprav sploh še začel ni? Bo zadostovalo Pahorjevo javno opravičilo? Zakaj so izbrisani sploh morali iskati pravico na sodiščih (vse do evropskega), in to na svoje stroške, namesto da bi država sama poravnala svoje dolgove, potem ko je priznala svoje grehe? Je bil izbris vojni zločin? Kako zlahka je bila kršena ustava, ki je tedaj obstajala komaj dve leti? In kako so lahko državni organi dovolili sramotni referendum, na katerem so bile žrtve (spet neustavno) javno ponižane?"

  • Uredništvo

    1. 3. 2022  |  Družba

    Danes ob 17. uri na Trgu republike shod za mir

    V torek, 1. marca, ob 17. uri bo na Trgu republike v Ljubljani SHOD ZA MIR. Več civilnih iniciativ poziva k čim večji udeležbi, v sporočilu za javnost pa so zapisali, da najostreje obsojajo ruske napade na Ukrajino in izražajo solidarnost z vsemi, ki se te dni bojijo za svoja življenja, so izgubili bližnje in so razseljeni. "Prepričani smo, da si ljudje na vseh straneh meje ne želijo vojne. Želijo živeti v miru, drug ob drugem," so zapisali in pozvali k takojšnji prekinitvi ognja, umiku ruskih sil in začetku pogajanj o dolgoročni diplomatski rešitvi spora.

  • Uredništvo

    28. 2. 2022  |  Politika

    »Vodstvo RTV Slovenija zavaja celotno javnost«

    Aktiv novinarjev informativnega programa TV Slovenija in Sindikat novinarjev TV Slovenija sta generalnemu direktorju RTV Slovenija Andreju Grahu Whatmoughu poslala javno pismo, v katerem so novinarji in novinarke zgroženi ugutovili, da vodstvo javne televizij ne zavaja zgolj svojih zaposlenih, temveč celotno javnost. Opozorili so, da so v TV Dnevniku 26. in 27. februarja kar dvakrat slišali napoved, da bo na 2. programu oddaja o vojni v Ukrajini, pripravljena v sodelovanju BBC in TV Slovenija. "Izkazalo pa se je, da gre za dveurni prenos Outside Source na programu BBC World s slabim simultanim prevodom, v katerem so se med drugim pojavljala celo napačna imena ukrajinskih mest," so ogorčeno napisali novinarji in novinarke TV Slovenija. 

  • Uredništvo

    28. 2. 2022  |  Politika

    Ali Levica res podpira Putina?

    Stranka Levica je v javnem zapisu opozorila, da se v javnosti pojavlja veliko (tudi zmotnih) interpretacij o poziciji Levice do ukrajinske krize. Koordinator stranke je na Facebooku poudaril, da rusko invazijo najostreje obsojajo. "Putin je z napadom na sosednjo državo pohodil vsa pravila mednarodnega prava, za to ni nobenega opravičila, nobeno pojasnilo mu ne more sprati krvi z rok," je zapisal Mesec. 

  • Meje za begunce morajo biti in ostati odprte

    Pred natanko tridesetimi leti, februarja 1992, se je začela vojna v Bosni in Hercegovini, ki je imela daljnosežne posledice za nas, za regijo in svet po letu 1989. Takrat smo mislili, da se »v Evropi« kaj takega ne more ponoviti. Z napadom Rusije na Ukrajino so se vse predpostavke z zvezo Nato podprtega evropskega miru in varnosti porušile in vračamo se v hibridno vojno obdobje.

  • Uredništvo

    28. 2. 2022  |  Politika

    Razlika med Janšo in Napoleonom 

    "Zgodovina trdi, da je Napoleonova vojska, ko je zavzela Idrijo, zaplenila 160 ton živega srebra, ki ga je poveljnik italijanske armade prodal na amsterdamski borzi za tri milijone frankov, od katerih sta Napoleon in omenjeni poveljnik pospravila vsak po milijon, tretji milijon pa je bil namenjen manjšim ribam, da so bile tiho."

  • Uredništvo

    28. 2. 2022  |  Politika

    »Putin je brez kakršnega koli sramu podrl vse sporazume, tudi tiste iz Sovjetske zveze«

    "Kako bo ravnal Putin, je težko napovedati. Treba pa je povedati, da to ni samo napad na Ukrajino, to je napad na Evropo. To je napad na vso tisto varnostno arhitekturo, spoštovanje in nedotakljivost mej, kar je bilo zgrajeno po drugi svetovni vojni. Aneksija Krima je prva aneksija po drugi vojni, s tokratnim napadom pa je Putin brez kakršnega koli sramu podrl vse sporazume, ki jih je podpisala Rusija in še pred njo Sovjetska zveza. Podrl je sporazume z Ukrajino in vzbudil dvom, ali so meje sploh še relevantne. Po tej logiki lahko vsaka močnejša država začne mednarodne odnose razumevati po svoje in ti časi zdaj so izjemno nevarni. V zadnjih osmih letih ni bilo nič narejeno, vsi so samo gledali. V tem času je zrasla Kitajska, Venezuela, v Evropi je prišlo na oblast ogromno avtoritarcev, ki se ne zmenijo več za dogovorjena pravila igre, mednarodno pravo. Šteje samo še sila."

  • Uredništvo

    27. 2. 2022  |  Politika

    »Avtokratsko vodenje posnema tudi Janez Janša«

    "Vzpon avtokratskega vodenja, ki smo mu priča tudi na Madžarskem in Poljskem in ki ga posnema premier Janez Janša s svojo vlado, zastraševalna komunikacija, oženje medijske svobode, proizvodnja lažnih novic, vračanje v preteklost in vzorce konservativne družbe vodijo izključno v delitev naroda in v sovraštvo. Zgodovina in sedanjost nas učita, kako se to konča."

  • Uredništvo

    27. 2. 2022  |  Politika

    »RTV Slovenija je v mehki obliki doživela to, kar Ukrajina zdaj doživlja v težki in tragični obliki«

    "Začne se z grožnjami, nadaljuje z intervencijo in konča s spremembami. Nacionalka je v mehki obliki doživela to, kar Ukrajina zdaj doživlja v težki in tragični obliki. Grožnje je poslušala od takrat, ko je na oblast prišel Demos. V njo se je kot državni plen interveniralo vedno znova, ko so se na oblasti znašli Janez Janša in njegovi partnerji. Zadnja intervencija pa je končno prinesla prave spremembe. Na vseh ravneh. Od programskega sveta do nadzornega sveta in od generalnega direktorja do urednikov. Šele letos jim je uspela totalna zasedba, totalna okupacija in totalna podreditev interesom vladajočih. Tako kot v Ukrajini je tudi tu šlo za precizno strategijo, taktiko presenečenja in nekaj slepih manevrskih pokov. Tako kot je v Ukrajini glavni cilj Kijev, je tudi na nacionalki bil vedno glavni cilj generalni direktor. Tako pri Rusih kot pri naših vladajočih velja prepričanje, da je treba osvojiti glavno mesto in srce, potem pa bo vse lažje. In res se po padcu nacionalke zdi, da je vse skupaj smešno lahko."

  • Uredništvo

    26. 2. 2022  |  Družba

    FOTOGALERIJA: Podpora izbrisanim in proti vojni v Ukrajini

    Petkov protest je bil tokrat posvečen 30. obletnici izbrisa 25.671 ljudi iz registra stalnega prebivalstva. Protestniki pa so se na Trgu republike zbrali tudi zato, da so izrazili nasprotovanje vojni v Ukrajini. Ponovno ograjen Trg republike so označili za "sramoto".

  • Uredništvo

    26. 2. 2022  |  Politika

    Janševa vlada kot kaka socialistična diktatura v zadnjih vzdihljajih 

    "Stranka Janeza Janše se je do leta 2003 imenovala Socialdemokratska stranka. Zdaj je pravi trenutek, da odvrže masko, razkrije svoje prave barve in se preimenuje nazaj. Po tradicionalni delitvi naj bi si desne stranke prizadevale za uresničevanje ciljev kapitala, medtem ko naj bi leve ostale socialno občutljive. "