Uredništvo

  • Uredništvo

    23. 11. 2021  |  Politika

    »Rad bi imel iskren pogovor z Žanom Mahničem, ker ga ne razumem«

    "Res bi rad imel iskren pogovor z Žanom Mahničem, ker ga ne razumem. Spil bi dve pivi, se pomenil z njim o tem, kaj si misli o življenju, ga povprašal o stvareh, ki so zame nepredstavljive, in dobil iskrene odgovore. To bi rad, ampak mislim, da je nemogoče. Ne verjamem v to, težko si predstavljam situacijo, v kateri bi to lahko izvedel. Žan Mahnič je zelo radikalen primer, čeprav rad poudarjam, da imamo vsi mi prijatelja oziroma prijateljico z drugega političnega spektra. Ali pa covidnega spektra. Mladen Dolar je nekaj časa nazaj napisal, da če hočemo ostati prijatelji, moramo spiti še eno pijačo več in se pogovarjati še o čem drugem. Če bi Žan Mahnič pristopil k Filipu Dobraniću kot 'radikalnemu levičarju' in jaz k njemu kot radikalnemu desničarju, strahovladcu, vemo, kam bi šel ta pogovor. Tukaj se mi zdi bolj pomembno to, da se zavedamo, da ljudje igramo družbene vloge, ki jih menjujemo. Včasih lahko sami kontroliramo, katero vlogo igramo, velikokrat pa nas kontekst potisne v neko vlogo. In ta situacija v veliki meri določa potek pogovora."

  • Uredništvo

    23. 11. 2021  |  Politika

    Janševa Marija Terezija in brodolom integritete

    Novi podkast IN MEDIA RES s Tadejem Štrokom in Borisom Vezjakom  z analizo treh izbranih tem v političnem in družbenem dogajanju zadnjih štirinajstih dni: o tem, zakaj je šolska ministrica Simona Kustec v obupu odigrala na karto žrtve seksizma in zakaj je kot politologinja in liberalka še bolj odgovorna za vzpon avtoritarizma. Nato o namigih, da postaja oblast vedno bolj mafijska in kaj si smemo ob tem, da nam vladajo dobski strici iz ozadja, kot je Rok Snežič, ki mimogrede obvladujejo energetiko, sploh predstavljati. Na koncu pa še o desnem političnem ekstremizmu, ki je resnična zatajena ideologija Janševe slovenske poti v izgubljeno prihodnost.

  • Uredništvo

    22. 11. 2021  |  Kultura

    Samoborjev odstop: »Minister Simoniti je brez posveta s stroko posegel v projekt«

    Igor Samobor je leto in pol pred iztekom svojega mandata na čelu SNG Drame Ljubljana nepričakovano odstopil s položaja ravnatelja. Kot razlog navaja zamude in zaplete pri načrtovani obnovi gledališča, do katerega prihaja v mandatu ministra za kulturo iz vrst SDS Vaska Simonitija.

  • Uredništvo

    22. 11. 2021  |  Svet

    Evropa in omejeno gibanje za necepljene

    Danes se v Avstriji začenja popolno zaprtje javnega življenja in gospodarstva, ki naj bi trajalo 10 dni, z možnostjo podaljšanja še za 10 dni. Zaprtje javnega življenja, a le za necepljene, se začenja tudi na Slovaškem in Češkem.

  • Uredništvo

    22. 11. 2021  |  Politika

    »Migracij ne moremo ustaviti. Niti Srbi, Hrvati in Slovenci nismo od večno na Balkanu.«

    "Migracij ne moremo ustaviti. Bile so pred nami in bodo za nami. Niti mi Srbi, Hrvati in Slovenci nismo od večno na Balkanu, ampak smo sem prišli v sedmem stoletju. Odkar obstaja svet, se ljudje selimo. To je dejstvo. Vprašanje pa je, ali se bomo ljudje v 21. stoletju vendarle naučili, da odgovor na migracije nikoli ne sme biti nasilje."

  • Uredništvo

    22. 11. 2021  |  Politika

    »Zatekanje k nedemokratičnim političnim sistemom se danes skoraj zdi že privlačno«

    "Zatekanje k nedemokratičnim političnim sistemom se danes skoraj zdi že privlačno, še posebej v deželah v razvoju, kjer ni narodov v evropskem smislu, kar za demokracijo tudi pomeni določeno težavo. Kajti demokracija se je, če pustiva ob strani detajle, razvila v enonacionalnih državah. Če imaš večnacionalno državo, kar smo dobro videli v Jugoslaviji, pa tudi na Češkoslovaškem in v Sovjetski zvezi, je z demokracijo problem. To se na nek način kaže tudi v EU. EU ima demokratični deficit, pa ne samo to. Pod vprašajem je vloga posamezne države, vloga posamezne nacije. To bo eden največjih izzivov. En človek, en glas v multinacionalnih skupnostih ni demokracija."

  • Uredništvo

    22. 11. 2021  |  Kultura

    Filmske nedelje v Lutkovnem

    V Mariboru, mestu brez mestnega kina, v nedeljo, 28. novembra odpirajo Filmske nedelje v Lutkovnem. Gre za pomembno poglavje za ponoven zagon rednega filmskega programa, ki se bo od 28. novembra do 19. decembra odvijal enkrat tedensko ob nedeljah v Veliki dvorani Lutkovnega gledališča Maribor z upanjem na nadaljevanje tudi v prihodnjem letu.

  • Uredništvo

    21. 11. 2021  |  Družba

    »Neprestanih sprememb smo vse bolj siti«

    "Namen PCT je ustavljanje epidemije, kar je dobro. Poleg tega moramo predpise spoštovati. Drži pa, da imajo zdravstveni delavci težave pri sledenju spremembam. Odlok o PCT se je v 12 dnevih spremenil štirikrat, ista oseba pa je lahko prišla k zdravniku v času različnih navodil. Tako se je zaradi potez odločevalcev manjšalo zaupanje v zdravstvene delavce. Poleg tega se je včasih težko spomniti, katero obvestilo je bilo zadnje in kaj trenutno velja. Dopisov, ki jim včasih sledijo še dopolnitve, ne pošilja le ministrstvo, temveč tudi NIJZ in še kakšna institucija. Neprestanih sprememb smo vse bolj siti."

  • Uredništvo

    21. 11. 2021  |  Družba

    »Tudi v Sloveniji je skrajni čas za iskreno debato o dediščini in prihodnosti socializma«

    "Uspešno spopadanje s pandemijo po vsej Evropi spominja na reanimacijo idej socializma, na oživljanje načel kolektivizma ter občutka skupnosti in solidarnosti, na vse tiste kategorije, ki jih moramo v Vzhodni Evropi zanikati, izganjati iz svojih refleksnih odzivov. Ne le uspešno spopadanje z epidemijo – na prerojeni progresivni socializem vse bolj spominja politična realnost v najbolj objektivno zadovoljnih in uspešnih evropskih državah. Tudi v Sloveniji je skrajni čas za iskreno, ideološko razbremenjeno družbeno debato o dediščini in prihodnosti socializma, saj se nam aprila obetajo naslednje parlamentarne volitve. Obe slovenski krizi – politična in epidemijska – sta rešljivi prek odprte družbene razprave o tem, kako rehabilitirati pojem socializma ter v parlamentu narediti prostor za progresivne socialne ideje."

  • Uredništvo

    21. 11. 2021  |  Kultura

    Nedeljska poezija #92

    V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih letih. Tokrat pesem Ferija Lainščka iz zbirke Demon ljubezni.

  • Uredništvo

    20. 11. 2021  |  Politika

    »To je politika, ki verjame, da bo večno vladala«

    "Vlada Janeza Janše je s pomočjo strank NSi, SMC, DeSUS in poslancev narodnih skupnosti začela obračati kolo zgodovine nazaj. Slovenija je bila po letu 1990 in 45 letih avtoritarnega sistema podvržena procesu depolitizacije državne uprave in gospodarstva. Proces je bil počasen, mukotrpen, ne vedno uspešen, a ravnotežje v družbi je bilo z vstopom v EU in Nato in s standardi teh dveh klubov nekako doseženo. Strankarski interesi so bili (samo)omejeni, dialog s civilno družbo je potekal, kanali komunikacije so bili odprti."

  • Uredništvo

    20. 11. 2021  |  Družba

    »Možnost za poškodbo pri samotestiranju je izredno majhna«

    "Seveda sta strah in ta mističnost, ko nekaj potisneš v svoj nos, čeprav otroci vsakodnevno potiskajo prste zelo globoko tudi v svoje nosove. Morda se nekaterim staršem zdi, da se bodo poškodovali, a možnost poškodbe je tako izredno majhna. Otroci se vsakodnevno podijo po hodnikih, doma plezajo po drevesih in se popraskajo. Možnost za poškodbo pri samotestiranju je izredno majhna, za resnejšo poškodbo pa skoraj nična." 

  • Uredništvo

    18. 11. 2021  |  Politika

    Naslovnica jutrišnje Mladine: NOVI OBRAZ 

    Jutri izide nova Mladina! Fotografija na naslovnici je delo Boruta Krajnca, za oblikovanje je poskrbel Ivian Kan Mujezinović. V novi številki preberite intervju z Robertom Golobom, predsednikom uprave energetskega koncerna Gen-I, ki ga želi vladajoča politika zamenjati. O ozadju in pritiskih je spregovoril za novo Mladino, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 19. novembra, dalje. #Mladina46

  • Uredništvo

    18. 11. 2021  |  Družba

    »Res si nisem mislila, da bom kaj takega izrekla«

    "Nedopustno je, da postajamo nečuteča družba. Človečnost izginja. Kaj se dogaja? V kak­šnem svetu živimo? Smo zblazneli ali kaj? Če ne začutimo potiska za ukrepanje in pomoč, se ga moramo pa naučiti. Res si nisem mislila, da bom kaj takega izrekla, ker empatija zame ni samo priučena, ampak tudi prirojena človeška lastnost. Nekateri psihologi pravijo, da je prisotna že pri majhnih otrocih, za kar so, kot biološka osnova zanjo, odgovorni zrcalni nevroni v možganih. In gojenje empatičnih občutkov zagotovo v nas vzbuja občutek miru." 

  • Uredništvo

    18. 11. 2021  |  Ekonomija

    »Da nekdo s povprečnim dohodkom ni kreditno sposoben, ni normalno«

    "Jaz trdim, da ni normalno, da nekdo s povprečnim dohodkom in enim otrokom ni kreditno sposoben. Tega ni nikjer v svetu. Trdim, da to ni primerno. Še posebej, ko banke sedimo na milijardah evrov likvidnostnih rezerv, ne moremo ponuditi povprečnima Slovenki in Slovencu ureditve stanovanjskega vprašanja. In potem motovilimo s karticami in limiti na transakcijskem računu. Nekdo, ki pa ni reguliran s strani Banke Slovenije, pa lahko tem istim ljudem neovirano daje denar. Govorimo o raznih spletnih platformah, ki se na veliko oglašujejo, pa o lizing podjetjih in podobno. To je zame odstop od higiene bančništva, kot smo ga v tej regiji poznali desetletja."

  • Uredništvo

    18. 11. 2021  |  Kultura

    Zaključni teden grafičnega bienala

    V zadnjem tednu 34. grafičnega bienala Ljubljana bo v ospredju dogajanja dvodnevna mednarodna konferenca ISKRA DELTA, ki je sestavljena iz treh sklopov: Biti danes državljan sveta?, Konferenca YUFU in ISKRA DELTA pogovori. Zaključila se bo z razglasitvijo nagrajencev 34. grafičnega bienala Ljubljana. Zadnji bienalski vikend pa bo prinesel predstavitve projektov avtorjev Aleksandre Domanović, Lawrencea Leka, Marka Peljhana in umetniškega dvojca Nascent. Končal se bo z nedeljskim maratonskim vodstvom.

  • Uredništvo

    17. 11. 2021  |  Politika

    Počivalšek: »Država nima potenciala, da bo v nedogled financirala nedelo«

    "Ko smo se odločali med zaprtjem države na eni strani in poostrenim nadzorom PCT-pogoja na drugi in ko smo se prepričali tudi po diskusiji in razlagi Instituta Jožef Stefan (IJS), da ni velike razlike med zaporo države in popolnim spoštovanjem PCT-pogoja v zdravstvenem smislu, je pa ogromna razlika na ekonomskem področju, smo se odločili za poostren PCT-nadzor. Popolno zaprtje države pomeni zaprtje vsega, ne samo storitvenih dejavnosti, pomeni zaprtje tudi industrije in država nima potenciala, da bo v nedogled financirala zaprte dejavnosti oziroma nedelo."

  • Uredništvo

    17. 11. 2021  |  Politika

    Logar: »Ukrepi so dobri, dokler jih nam ni potrebno upoštevati«

    "Trenutna epidemiološka situacija v Sloveniji je odraz ekstremnega egoizma. Ukrepi so dobri in primerni, dokler jih nam ni potrebno upoštevati in izvajati … Žal časa ni več in vsi moramo prispevati svoj del, samo tako bodo šole ostale odprte in zdravstveni sistem ne bo odpovedal."

  • Uredništvo

    16. 11. 2021  |  Družba

    Kako bo epidemija vplivala na prihodnje življenje?

    Drugo leto epidemije se bliža koncu, bolezen že znamo nadzirati, prilagodili smo ji življenja, a spremenila je naš način življenja, dojemanja sveta in nas same. Kaj se je zgodilo? Kakšne so posledice? Kako bo to vplivalo na prihodnje življenje? Mladina Alternative, ki je že naprodaj pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini, je tudi tokrat povabila k sodelovanju vodilne slovenske razmišljevalce družbe in življenja, od filozofov in filozofinj do zdravnic in zdravnikov, od sociologinj do sociologov do pesnic in pisateljev.

  • Uredništvo

    16. 11. 2021  |  Politika

    »Desnica levici ne dovoli, da je levica«

    "Če ne vidijo, kako smo sprti, in da je to posledica nerazčiščenih problemov v preteklosti, potem možnosti za bistveno spremembo ne bo oziroma jih je malo. Ne vem, če razumejo, da ne gre za partizane, za domobrance, gre za to, kako sobivamo danes, mi, tukajšnji! Rekla sem, da spodbuda za spravo ali sektaštvo prihaja od vrha navzdol. Oblast uravnava in daje osnovne konture naših medsebojnih odnosov. Dokler ne bomo pristali drug na drugega, na svobodo drugega, da ima vsakdo pravico do svojega dostojanstva, človekove pravice so temelj! Zdaj desnica levici ne dovoli, da je levica - to so komunajzerji, zločinci - in še nešteto drugih zmerljivk in psovk, in to za ljudi, ki so se rodili po vojni ali celo v samostojni Sloveniji! In obratno. Drug drugega spodnašamo. Ker ni sprave, tudi po naši ustavi, ki je dobra, ne moremo živeti. Ker je ne priznajo. V ustavi so napisane človekove pravice - prav njih pa desnica ne prizna svojim političnim nasprotnikom, ki so zanje a priori 'notranji sovražniki', izdajalci."

  • Uredništvo

    16. 11. 2021  |  Svet

    Ogrevanje z odpadki

    Sežigalnica Spittelau že 50 let oskrbuje dunajska gospodinjstva s toploto in elektriko. Zaradi svoje umetniške podobe, ki jo je zasnoval Friedensreich Hundertwasser, je stavba poleg Štefanove katedrale in zabaviščnega kolesa postala zaščitni znak Dunaja.

  • Uredništvo

    16. 11. 2021  |  Politika

    »Državljani so krivi za vse, zato so kolektivno kaznovani«

    "Slovenija je dežela, v kateri življenje določajo strogi ukrepi, ki pa veljajo samo en dan, ker so bili čez noč sprejeti nasprotni ukrepi. Vmes pa je bil sestavljen seznam izjem, ki je daljši od seznama ljudi, za katere ukrepi veljajo. Rezultat je transparenten. Nihče nikoli ne ve, kateri ukrep je v katerem koli trenutku v veljavi. Zdravstvo je na robu zloma, zato kupimo tanke. Vsi državljani so ves čas v prekršku. Zato je logično, da jih oblast okrivi za vse, kar je narobe, in proti njim sprejme ustrezne ukrepe. Državljani so krivi za vse, zato so kolektivno kaznovani. Političnemu sistemu, ki je tako deloval, se je reklo stalinizem. Ni nobene potrebe po kovanju novih imen."

  • Uredništvo

    15. 11. 2021  |  Politika

    Kustec: »Če se s tem ne strinjate, boste pač imeli otroke na izobraževanju na daljavo«

    V oddaji Politično s Tanjo Gobec na TV Slovenija sta se soočili ministrica za šolstvo Simona Kustec in ravnateljica osnovne šole Franceta Bevka v Ljubljani Barbara Kampjut. Zaostrene razmere zaradi epidemije so tokrat v ospredje postavile šole, še zlasti osnovne. Vlada je namreč sprejela nove ukrepe za zajezitev širjenja koronavirusa in rravnatelje s tem postavlila v prve bojne linije za zagotovitev njihovega izvajanja, čeprav imajo na drugi strani številne starše, ki nasprotujejo samotestiranju otrok v šolah.

  • Uredništvo

    15. 11. 2021  |  Družba

    Ihan: »Cepljeni imajo od 10 do 30-krat manjšo verjetnost, da bodo pristali v bolnišnici«

    "Za cepljenje je vedno čas. Na osebni ravni si s cepljenjem v vsakem primeru zmanjšamo možnost slabega razpleta okužbe. Številke so popolnoma jasne: vsakdo, ki je cepljen, ima vsaj 10 do 30-krat manjšo verjetnost, da bo pristal v bolnišnici ali v intenzivni enoti. Po starosti je ta dejavnik koristi različen. Pri starejših od 80 let je ta dejavnik do 10-krat, saj se ti na cepljenje odzivajo slabše, imajo pridružene bolezni in so v slabšem zdravstvenem stanju. Vendar je še vedno tudi pri njih med 5 in 10-krat manjša verjetnost, da bodo potrebovali zdravljenje v bolnišnici. Izrazito pa so na boljšem stari med 50 in 80 let. Tudi če jih razdelimo po letih, imajo največkrat kar od 25 do 30-krat manjšo možnost, da zaradi covida pristanejo v bolnišnici in v intenzivni enoti. Pri mlajših od 50 let se faktor koristi nekoliko zmanjša, proti 10. Vendar je to še vedno pomembno; v vsakem primeru je cepljenje na osebni ravni izjemno pomembno, še bolj pa na ravni zdravstvenega sistema, saj je še kako odločilno, če potrebuje kisik dvesto bolnikov ali pa desetkrat več. V četrtem valu epidemije je zato vsako cepljenje pomembno, še zlasti vsako osnovno cepljenje. Dejstvo je, da smo v tem trenutku preplavljeni z virusom. Vsakdo je vsakodnevno v stiku s kar nekaj ljudmi, ki so kužni – tega se moramo zavedati. Če smo dovzetni za okužbo, imamo zelo malo možnosti, da se ne bi okužili in da okužbe ne bi prenesli na svojce."

  • Uredništvo

    15. 11. 2021  |  Družba

    »Lobisti so bili uspešnejši kot civilna družba«

    "Dogovor je spet kot na pol napolnjen kozarec vode. Politika ga mora videti kot napol polnega, če ne, izgubi svoj obraz. Voditelji držav so se namreč v zadnjih letih obnašali, kot da niso s tega planeta. Znanost in mladi pa ga dojemamo kot najmanj na pol praznega. Zakaj? Zato, ker v šestih letih po pariškem sporazumu še vedno ni dogovora, da se bodo fosilni izpusti do leta 2030 prepolovili in do leta 2050 nevtralizirali. Kako naj še verjamemo, da bo na pogajanjih leta 2022 kaj drugače? Očitno so lobisti fosilnega posla, ki jih je kar mrgolelo na konferenci in ki so jo seveda delno tudi sofinancirali, bili uspešnejši kot veliko manj zastopana preostala civilna družba."

  • Uredništvo

    14. 11. 2021  |  Družba

    Razkrivanje in zoperstavljanje skrajnim, neonacističnim skupinam

    Na spletni platformi Zoom bo v četrtek, 18. novembra, ob 12. uri potekal pogovor z naslovom Razkrivanje in zoperstavljanje skrajnim, neonacističnim skupinam – izkušnje novinarjev in civilne družbe. V spletnem pogovoru, ki bo potekal v angleščini, bodo sodelovali: Talya Feldman, Erik Valenčič Darko Šper. Moderatorka bo Brankica Petković, raziskovalka pri Mirovnem inštitutu.

  • Uredništvo

    12. 11. 2021  |  Družba

    Pričetek »predvolilne kampanje ljudstva«

    V Ljubljani se je na Prešernovem trgu ob 17. uri zbrala množica ljudi, ki je s protestnim shodom opozarjala na korupcijo Janševe vlade in zahtevala predčasne volitve. Na protestu so organizacije, združene v iniciativi Glas ljudstva, pričele "predvolilno kampanjo ljudstva, ki bo od spodaj navzgor oblikovala politično agendo za našo skupno prihodnost". Predstavili so deset od stotih zahtev, s katerimi bodo pred volitvami naslavljali politične stranke in zahtevali, da se do njih opredelijo.

  • Uredništvo

    14. 11. 2021  |  Politika

    Čeferin: »V nobeni državi se ne bi smelo vladati z odloki«

    "V nobeni državi se ne bi smelo vladati z odloki, razen v vojnem stanju. Mi nismo v vojnem stanju in se pač vlada z zakoni. Če oblast ne spoštuje institucij pravne države, kdo lahko potem to pričakuje od državljanov. To je začarani krog tega, nespoštovanja, medsebojnega obtoževanja. S tem bi morali prenehati in država bi morala funkcionirati tako, da bi zadeve urejevala zakonsko, zato imamo zakonodajno vejo oblasti. Imamo delitev oblasti, izvršilna veja oblasti ne more biti zakonodajna. Nekajkrat se je to zgodilo, in to ni dobro."

  • Uredništvo

    14. 11. 2021  |  Politika

    »Pokvarjenost, prodanost in primitivnost«

    "Včasih smo vsaj malo verjeli, da v tem prostoru v nosilnih vlogah, torej v vladah in oblastniških strukturah, kraljujejo vsaj delno trije temeljni p-ji, ki slišijo na imena pamet, pravičnost in poštenost. V slabih dveh letih smo na odprti sceni, tam na odru in vsem na očeh prav tako videli tri p-je, ki jih je treba hitro pozabiti. Pokvarjenost, prodanost in primitivnost. Vse to je v zadnjem času eksplodiralo v vsej svoji veličini. Brez mask, brez pudra in brez opravičil."

  • Uredništvo

    14. 11. 2021  |  Kultura

    Prostor, kjer biva upanje

    V Podhodu Ajdovšćina v Ljubljani bo danes, ob 18. uri in 20. uri premiera performativne instalacije Kakor spodaj, tako zgoraj umetniškega kolektiva Hupa Brajdič, ki se pogreza v podzemlje  ter s skupinskim umikom ustvarja prostor, kjer biva upanje. Trinajst performerk in performerjev trmasto vztraja in z glavo rine skozi zid. Ve se, da zgoraj brez spodaj ne obstaja, in če lahko izbiramo, smo mi raje tisti spodaj.