Uredništvo
-
5. 3. 2022 | Politika
Ukrajina je nacistična država?
"Ukrajina je nacistična država? Ja, zato so Ukrajinci z več kot 70-odstotno večino na regularnih volitvah izvolili za predsednika države Juda, ki je v Rusiji odraščal v ruskem jeziku in se je ukrajinščine naučil kot odrasel človek. Volodimir Zelenski je spodoben politik z izjemnim smislom za humor, ki je v svojem globokem bistvu velik smisel za življenje. Predsednik vlade je bil ob njegovi izvolitvi Volodimir Groisman, tudi Jud. Ali znamo najti še eno vzhodnoevropsko državo, kjer sta izvoljena predsednik države in premier Juda? V najtežjih trenutkih zgodovine svoje države Zelenski skrbi, da bi bilo njegovim sodržavljanom kar najmanj hudo. Oni so pa nacisti, ne?"
-
5. 3. 2022 | Družba
»Najbolj bi bila vesela, če se nam nikoli ne bi bilo treba ukvarjati z 8. marcem«
"Najbolj bi bila vesela, če se nam nikoli ne bi bilo treba ukvarjati z 8. marcem. Na živce mi gre, ker je to dan žena, in ne žensk. Še vedno se moramo pogovarjati o razlikah v plačah med ženskami in moškimi. Na papirju se je marsikaj v zadnjem času izboljšalo. Zakoni in predpisi niso tisto, kar bi zagotavljalo enak položaj žensk v družbi. Morajo se zgoditi spremembe v družbi, kulturi in vrednot. Ampak v zadnjem času, kar je bil tudi impulz za ustanovitev združenja Ona ve, doživljamo retradicionalizacijo družbe."
-
4. 3. 2022 | Politika
Slovensko-ukrajinsko društvo proti izkoriščanju vojne v politično-strankarske namene
V Slovensko-ukrajinskem kulturnem društvu Ljubljana-Kijev podpirajo vsako javno izražanje proti vsaki vojni. "Načelno pa ne podpiramo izkoriščanja tragedij in vojn v politično-strankarske namene," so v odzivu na sredin shod v Ljubljani v podporo Ukrajini ob ruski invaziji zapisali na družbenem omrežju Facebook.
-
3. 3. 2022 | Politika
Naslovnica jutrišnje Mladine: MIR
Jutri izide nova Mladina! Naslovnico je oblikoval Damjan Ilić. Več preberite v novi številki Mladine, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 4. marca, dalje. #Mladina9
-
3. 3. 2022 | Politika
"Ali v vojni v Ukrajini posredno sodeluje tudi Slovenija? V Ukrajino pošiljamo orožje, med prvimi smo zaprli zračni prostor za ruska letala. Je odločno ukrepanje edina možnost za ustavitev Putina ali gre za nevarno izpostavljanje Slovenije? V Tarči tudi o oboroževanju SV in beguncih. Jutri na TVS1 ob 20.00," so v napovedniku oddaje Tarča zapisali na Twitterju. To je zmotilo predsednika vlade Janeza Janšo, ki je v svojem značilnem slogu javno obračunal z novinarji.
-
3. 3. 2022 | Politika
»Putin je konservativni, ne levi politik«
"Putin, ki je seveda konservativni, ne levi politik, tukaj z ruskega stališča razmišlja državotvorno. Ne pristaja na razlago sovjetskega obdobja kot rdečega klina, ki ga je treba izruvati iz telesa tisočletne zgodovine Rusije. Nasprotno, sovjetsko obdobje razume tako, kot ga je treba, kot del zgodovine svoje države. Kot del brez ideološkega naboja, iz katerega jemlje osnovo: sovjetska država je imela največji obseg in bila je velika zmagovalka v drugi svetovni vojni, velesila, naslednica monarhije in predhodnica sodobne države. V svojem govoru je Putin kritičen do Leninovega koncepta samostojnosti sovjetskih republik, pri čemer spet tvegam, da me bo kdo narobe razumel. Putin namreč meni, da se je Lenin dobrikal 'narodom z obrobja' in jim je zato ustavno zagotovil 'samostojnost', podobno kot jugoslovanska ustava iz l. 1974 svojim republikam. Učinek je bil enak – možnost dejanske samostojnosti. Za nas je to vrednota, Vladimir Vladimirovič pa meni, da je bilo to neupravičeno trganje izvorno enotnega ruskega ozemlja. Kar nas seveda pripelje do še ene točke razhajanja Slovenca z njim."
-
3. 3. 2022 | Kultura
»Generacijske lastnosti so nekakšen leksikon, ki izhaja iz marketinga«
"Starejši ko sem, bolj sem prepričan, da so generacijske lastnosti nekakšen leksikon, ki izhaja iz marketinga. Edino, kar nas povezuje, je politični, družbeni in gospodarski kontekst, ki nas oblikuje. In naše je bilo strašno obdobje, ki se je začelo s svetovno gospodarsko krizo in vzponom družbenih omrežij. Na splošno še vedno živimo v času velikih sprememb z zelo nejasnim izidom. Strah in negotovost sta logična odziva na to hitrost."
-
2. 3. 2022 | Družba
Ukrajinci živeči v Sloveniji in slovenski prostovoljci so odprli posebno Facebook stran z imenom »Slovenska pomoč Ukrajini«, na kateri lahko najdete vse podatke o potrebah in načinu, kako bo pomoč najlaže prišla do Ukrajine ter o zbirnih centrih. Ker gre za humanitarno pomoč, je lahko mogoče pomagati le s točno določenimi dobrinami, seznam sproti osvežujejo glede na dovoljenja in potrebe. Na omenjeni FB strani so objavljeni tudi različni humanitarni teči računi, na katere lahko nakažete denarno pomoč. Potrebujejo tudi pomoč prostovoljcev, saj je dela zelo veliko.
-
2. 3. 2022 | Politika
"Ministrova zagotovila so primer povampirjene človekoljubnosti, on sam pa je politik, ob čigar dvojnih merilih in spremenljivih stališčih se ti mora obrniti želodec. To je minister, ki dokazuje, da so slovenski humanizem, naši azilna in migracijska politika odvisni od zaščitenega geografskega porekla projektilov, ki ubijajo ljudi. In od barve kože, naklona oči ali od veroizpovedi begunca, od 'okolja' tistega, ki beži, bi rekla naša vlada. Taka stališča so rasistična in nimajo nikakršne zveze s človečnostjo, tudi z ukrajinskimi begunci ne. Slovenija in njen minister pač znova dokazujeta, da našo umeščenost v mednarodna razmerja razumeta kvečjemu kot priložnost za modno revijo: enkrat se svetu dobrikamo z rumenim puloverjem, drugič s planšarskim klobukom, spet tretjič z rumeno-modro kravato. Človekoljubna pomoč, iskrena skrb za blaženje tegob ljudi, ki bežijo pred vojnim nasiljem, in medčloveška solidarnost pa so še enkrat več prepuščene požrtvovalnim nevladnim organizacijam in aktivistom za varstvo človekovih pravic, ki si mimo novinarskih konferenc imenitnežev in njihovih traktorskih protestov prizadevajo, da bi pomagali ljudem, ki jih gazijo putini in hojsi."
-
2. 3. 2022 | Politika
»Nikomur ni uspelo izrabiti družabnih omrežij bolje kot Kremlju«
"Med letom 2000 in današnjimi časi pa vendarle obstaja pomembna razlika. Družabna omrežja, ki so maskirovko, kot v Rusiji imenujejo naklepno dezinformiranje domače in tuje javnosti, postavila na steroide. Če pred dvaindvajsetimi leti o dogajanju v Čečeniji nismo vedeli veliko zaradi pomanjkanja informacij, danes sliko zamegljuje dejstvo, da je (dez)informacij preveč. Nikomur ni uspelo izrabiti družabnih omrežij in jih spremeniti v orodje in orožje specialne vojne bolje kot Kremlju. V primerjavi z letom 2000 je danes zunaj Rusije bistveno več ljudi, ki dezinformacije sprejemajo in papagajsko ponavljajo. Nekateri iz finančnega in političnega oportunizma, drugi pa zato, ker dezinformatorji spretno naslavljajo in izkoriščajo njihove emotivne in ideološke potrebe in predsodke. Troli kajpaonistom prišepetavajo tisto, kar si kajpaonisti želijo slišati, da bi počeli to, kar troli od njih pričakujejo."
-
1. 3. 2022 | Družba
FOTOGALERIJA: »Orožje ni rešitev«
Predstavniki več kot 30 različnih organizacij civilne družbe in številni drugi udeleženci so danes na shodu za mir na ljubljanskem Trgu republike pozvali k takojšnji prekinitvi ognja v Ukrajini, umiku ruskih sil in začetku pogajanj o dolgoročni diplomatski rešitvi spora. Obenem pa so izrazili nasprotovanje stopnjevanju militarizacije.
-
1. 3. 2022 | Kultura
Od 4. do 13. marca bo v Ljubljani potekal 23. mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore, ki ga bo v Galeriji Alkatraz odprla razstava vizualne in zvočne umetnice Urške Preis z naslovom Dolores - Bolečina skozi podobo zvoka, ki se naslanja na dolgoletno teoretično in umetniško raziskovanje bolečine žensk.
-
1. 3. 2022 | Politika
Zakaj policija pritiska na udeležence današnjega shoda za mir?
Tako včeraj kot danes zjutraj so policisti v uniformah in v civilu na sedežih nekaterih nevladnih organizacij obiskali udeleženke in udeležence današnjega shoda za mir. Nekatere organizacije se nahajajo tudi v zasebnih stanovanjih, so v sporočilu za javnost zapisali obravnavani. "Vse civilne iniciative, ki podpirajo shod, imajo javno objavljene kontakte in odprte kanale komunikacije, zato fizične obiske v stanovanjskih stavbah in na sedežih organizacij udeležencev shoda razumejo kot nesprejemljiv pritisk na izvrševanje pravice do mirnega zbiranja," so dodali v sporočilu, ki so ga udeleženci shoda naslovili na policijo.
-
1. 3. 2022 | Družba
»Epidemija in vojna sta za kapital darili z neba«
"Epidemija in vojna sta za kapital darili z neba. Skupni lastnosti sta razsežnost dogodka in povpraševanje, ki ju sprožita. Farmacevtska industrija pridobi množice ljudi, ki so zaskrbljeni za zdravje in življenje, vojaško-industrijski kompleks pridobi naročila vojskujočih se strani, da lahko nadaljujejo z uničevanjem ali da se branijo pred njim. Da ne omenjam povojne obnove. Za nekoga, ki ga vodi pohlep, je stvar enostavna: če proizvajaš zdravila, potrebuješ bolnike, če proizvajaš orožje, potrebuješ vojno. Če združiš oboje, dobiš biološko vojno."
-
1. 3. 2022 | Politika
"Nemci so po drugi svetovni vojni začeli ozaveščati o krivicah in prevzemati odgovornost približno deset let pozneje, tako da je bila petnajst do dvajset let po vojni odgovornost kolektivno sprejeta stvar, tisti pa, ki tega niso sprejeli, so bili lahko tudi kazensko preganjani. Zakaj Slovenija potrebuje več kot trideset let, s tem da se proces pravzaprav sploh še začel ni? Bo zadostovalo Pahorjevo javno opravičilo? Zakaj so izbrisani sploh morali iskati pravico na sodiščih (vse do evropskega), in to na svoje stroške, namesto da bi država sama poravnala svoje dolgove, potem ko je priznala svoje grehe? Je bil izbris vojni zločin? Kako zlahka je bila kršena ustava, ki je tedaj obstajala komaj dve leti? In kako so lahko državni organi dovolili sramotni referendum, na katerem so bile žrtve (spet neustavno) javno ponižane?"
-
1. 3. 2022 | Družba
Danes ob 17. uri na Trgu republike shod za mir
V torek, 1. marca, ob 17. uri bo na Trgu republike v Ljubljani SHOD ZA MIR. Več civilnih iniciativ poziva k čim večji udeležbi, v sporočilu za javnost pa so zapisali, da najostreje obsojajo ruske napade na Ukrajino in izražajo solidarnost z vsemi, ki se te dni bojijo za svoja življenja, so izgubili bližnje in so razseljeni. "Prepričani smo, da si ljudje na vseh straneh meje ne želijo vojne. Želijo živeti v miru, drug ob drugem," so zapisali in pozvali k takojšnji prekinitvi ognja, umiku ruskih sil in začetku pogajanj o dolgoročni diplomatski rešitvi spora.
-
28. 2. 2022 | Politika
»Vodstvo RTV Slovenija zavaja celotno javnost«
Aktiv novinarjev informativnega programa TV Slovenija in Sindikat novinarjev TV Slovenija sta generalnemu direktorju RTV Slovenija Andreju Grahu Whatmoughu poslala javno pismo, v katerem so novinarji in novinarke zgroženi ugutovili, da vodstvo javne televizij ne zavaja zgolj svojih zaposlenih, temveč celotno javnost. Opozorili so, da so v TV Dnevniku 26. in 27. februarja kar dvakrat slišali napoved, da bo na 2. programu oddaja o vojni v Ukrajini, pripravljena v sodelovanju BBC in TV Slovenija. "Izkazalo pa se je, da gre za dveurni prenos Outside Source na programu BBC World s slabim simultanim prevodom, v katerem so se med drugim pojavljala celo napačna imena ukrajinskih mest," so ogorčeno napisali novinarji in novinarke TV Slovenija.
-
28. 2. 2022 | Politika
Ali Levica res podpira Putina?
Stranka Levica je v javnem zapisu opozorila, da se v javnosti pojavlja veliko (tudi zmotnih) interpretacij o poziciji Levice do ukrajinske krize. Koordinator stranke je na Facebooku poudaril, da rusko invazijo najostreje obsojajo. "Putin je z napadom na sosednjo državo pohodil vsa pravila mednarodnega prava, za to ni nobenega opravičila, nobeno pojasnilo mu ne more sprati krvi z rok," je zapisal Mesec.
-
27. 2. 2022 | Politika
Meje za begunce morajo biti in ostati odprte
Pred natanko tridesetimi leti, februarja 1992, se je začela vojna v Bosni in Hercegovini, ki je imela daljnosežne posledice za nas, za regijo in svet po letu 1989. Takrat smo mislili, da se »v Evropi« kaj takega ne more ponoviti. Z napadom Rusije na Ukrajino so se vse predpostavke z zvezo Nato podprtega evropskega miru in varnosti porušile in vračamo se v hibridno vojno obdobje.
-
28. 2. 2022 | Politika
Razlika med Janšo in Napoleonom
"Zgodovina trdi, da je Napoleonova vojska, ko je zavzela Idrijo, zaplenila 160 ton živega srebra, ki ga je poveljnik italijanske armade prodal na amsterdamski borzi za tri milijone frankov, od katerih sta Napoleon in omenjeni poveljnik pospravila vsak po milijon, tretji milijon pa je bil namenjen manjšim ribam, da so bile tiho."
-
28. 2. 2022 | Politika
»Putin je brez kakršnega koli sramu podrl vse sporazume, tudi tiste iz Sovjetske zveze«
"Kako bo ravnal Putin, je težko napovedati. Treba pa je povedati, da to ni samo napad na Ukrajino, to je napad na Evropo. To je napad na vso tisto varnostno arhitekturo, spoštovanje in nedotakljivost mej, kar je bilo zgrajeno po drugi svetovni vojni. Aneksija Krima je prva aneksija po drugi vojni, s tokratnim napadom pa je Putin brez kakršnega koli sramu podrl vse sporazume, ki jih je podpisala Rusija in še pred njo Sovjetska zveza. Podrl je sporazume z Ukrajino in vzbudil dvom, ali so meje sploh še relevantne. Po tej logiki lahko vsaka močnejša država začne mednarodne odnose razumevati po svoje in ti časi zdaj so izjemno nevarni. V zadnjih osmih letih ni bilo nič narejeno, vsi so samo gledali. V tem času je zrasla Kitajska, Venezuela, v Evropi je prišlo na oblast ogromno avtoritarcev, ki se ne zmenijo več za dogovorjena pravila igre, mednarodno pravo. Šteje samo še sila."
-
27. 2. 2022 | Politika
»Avtokratsko vodenje posnema tudi Janez Janša«
"Vzpon avtokratskega vodenja, ki smo mu priča tudi na Madžarskem in Poljskem in ki ga posnema premier Janez Janša s svojo vlado, zastraševalna komunikacija, oženje medijske svobode, proizvodnja lažnih novic, vračanje v preteklost in vzorce konservativne družbe vodijo izključno v delitev naroda in v sovraštvo. Zgodovina in sedanjost nas učita, kako se to konča."
-
27. 2. 2022 | Politika
»RTV Slovenija je v mehki obliki doživela to, kar Ukrajina zdaj doživlja v težki in tragični obliki«
"Začne se z grožnjami, nadaljuje z intervencijo in konča s spremembami. Nacionalka je v mehki obliki doživela to, kar Ukrajina zdaj doživlja v težki in tragični obliki. Grožnje je poslušala od takrat, ko je na oblast prišel Demos. V njo se je kot državni plen interveniralo vedno znova, ko so se na oblasti znašli Janez Janša in njegovi partnerji. Zadnja intervencija pa je končno prinesla prave spremembe. Na vseh ravneh. Od programskega sveta do nadzornega sveta in od generalnega direktorja do urednikov. Šele letos jim je uspela totalna zasedba, totalna okupacija in totalna podreditev interesom vladajočih. Tako kot v Ukrajini je tudi tu šlo za precizno strategijo, taktiko presenečenja in nekaj slepih manevrskih pokov. Tako kot je v Ukrajini glavni cilj Kijev, je tudi na nacionalki bil vedno glavni cilj generalni direktor. Tako pri Rusih kot pri naših vladajočih velja prepričanje, da je treba osvojiti glavno mesto in srce, potem pa bo vse lažje. In res se po padcu nacionalke zdi, da je vse skupaj smešno lahko."
-
26. 2. 2022 | Družba
FOTOGALERIJA: Podpora izbrisanim in proti vojni v Ukrajini
Petkov protest je bil tokrat posvečen 30. obletnici izbrisa 25.671 ljudi iz registra stalnega prebivalstva. Protestniki pa so se na Trgu republike zbrali tudi zato, da so izrazili nasprotovanje vojni v Ukrajini. Ponovno ograjen Trg republike so označili za "sramoto".
-
26. 2. 2022 | Politika
Janševa vlada kot kaka socialistična diktatura v zadnjih vzdihljajih
"Stranka Janeza Janše se je do leta 2003 imenovala Socialdemokratska stranka. Zdaj je pravi trenutek, da odvrže masko, razkrije svoje prave barve in se preimenuje nazaj. Po tradicionalni delitvi naj bi si desne stranke prizadevale za uresničevanje ciljev kapitala, medtem ko naj bi leve ostale socialno občutljive. "
-
26. 2. 2022 | Politika
»Putin se že zadnjih deset let boji revolucije«
"V njegovi glavi gre očitno za logičen korak v smeri vzpostavitve 'zgodovinske pravice', v kateri je Ukrajina od nekdaj del Rusije. Prav tako pa želi Putin ruskemu prebivalstvu na primeru Ukrajine pokazati, kako se končajo demokratične revolucije. Že zadnjih deset let se namreč boji revolucije, ki bi ogrozila njegov režim, kot se je to zgodilo v številnih državah nekdanje Sovjetske zveze. Na plečih Ukrajincev želi dati lekcijo Rusom. Hkrati pa gre tudi za opozorilo drugim državam v vplivnem območju Rusije, da ni pametno biti preveč zahodno usmerjen in samostojen, saj lahko tvegate izgubo države kot take."
-
24. 2. 2022 | Politika
Naslovnica jutrišnje Mladine: NEDOTAKLJIVI
Jutri izide nova Mladina! Naslovnico je oblikoval Ivian Kan Mujezinović, fotografija pa je delo Boruta Krajnca. Več o nedotakljivih, ki imajo pred sodišči več pravic kot drugi, preberite v novi številki Mladine, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 25. februarja, dalje. #Mladina8
-
24. 2. 2022 | Politika
Janša na vladna poslopja izobesil ukrajinske zastave
Predsednik vlade Janez Janša je na Twitterju naznanil, da je njegova vlada na poslopja vladnih stavb izobesila ukrajinske zastave.
-
24. 2. 2022 | Politika
Pahor obsodil ruski napad na Ukrajino
Predsednik republike Borut Pahor se je danes odzval na ruski napad na Ukrajino in ga najostreje obsodil. "Gre za grobo kršitev mednarodnega prava in načela Združenih narodov o mirnem reševanju sporov," je predsednik republike zapisal na Twitterju in hkrati izrazil solidarnost z državljani Ukrajine.
-
24. 2. 2022 | Politika
»Za strmoglavljenje ugleda policije in zaupanja državljanov v policijo je odgovoren Olaj«
"Policijski sindikat Slovenije je pred nekaj meseci na svoji spletni strani objavil anketo z vprašanjem: Kdo je po vašem mnenju odgovoren za upad ugleda in slabše medsebojne odnose v policiji? 3485 sodelujočih je ocenilo, da generalni direktor policije, pet pa jih je krivdo naprtilo sindikatu. Seveda spletnih anket ne gre primerjati z metodološko podkrepljenimi raziskavami javnega mnenja, a tudi laični opazovalec razmer v družbi bi se težko ne strinjal, da je za strmoglavljenje ugleda policije in zaupanja državljanov v policijo v veliki meri odgovoren prav Olaj. Ob tem ne gre zanemariti vpliva avtoritarnosti vrha represivnega organa na nižje ravni. Tako kot avtoritarnost predsednika vlade in notranjega ministra vplivata na Olaja, tako se utegnejo Olajeva (že v Novem mestu je slovel kot ustrežljiv do nadrejenih in nepopustljiv do podrejenih) pričakovanja prelivati po policijski hierarhiji navzdol."
