Gregor Kocijančič
-
13. 12. 2024 | Mladina 50 | Kultura
Čeprav Klemen Klemen, samooklicani »postopač in potepuh, pripovedovalec trnowskih in ostalih prigod«, predvsem pa »največja nindža trnowčanka vseh cajtov«, opusa studijskih izdelkov ni obogatil že slabo desetletje, ostaja ena naših največjih koncertnih atrakcij, saj je njegov repertoar vselej natrpan z brezčasnimi bangerji, napol ponarodelimi klasikami s preloma tisočletja. Te se, kljub vsej politični nekorektnosti, ki danes deluje kot zgovorna časovna kapsula, starajo kot vrhunsko vino.
-
6. 12. 2024 | Mladina 49 | Družba
Trojanski konj tobačne industrije
Dolgoletna gonja proti kajenju – od uspešnega ozaveščanja o potencialno usodnih posledicah kajenja za zdravje prek gnusnih fotografij razpadajočih teles dolgoletnih kadilcev, ki krasijo tobačne izdelke, do nenehnih podražitev cigaret, zaradi katerih je tobak danes skorajda tako dragocena dobrina kot žafran – je bila svoj čas zelo uspešna. A ne za dolgo: police trafik po vsem svetu so preplavile žepne napravice, s katerimi lahko svoja pljuča nahranimo z ekscesnimi količinami nikotina, in to v obliki osvežujoče pare z okusom jagodnega čigumija, sladkorne pene, tropskega sadja ali na primer jabolčnega zavitka. Ravno ko je šlo kajenje končno iz mode in družba ni bila več (tako) množično zasvojena z nikotinom, se je ta, ovit v tančico tehnološkega napredka, prihuljeno prikradel nazaj v naša pljuča.
-
29. 11. 2024 | Mladina 48 | Kultura
Kitarist Mak Grgić je že tretje leto zapored nominiran za nagrado grammy
Čeprav Mak Grgić šteje šele sedemintrideset let, se med drugim lahko pohvali z doktoratom iz klasične kitare, črnim pasom iz karateja, maratonsko koncertno kilometrino, redno profesuro na ugledni ameriški univerzi, uspešnim zagonskim podjetjem in kar tremi nominacijami za najuglednejšo nagrado v glasbeni industriji.
-
29. 11. 2024 | Mladina 48 | Družba
Vsesplošni razcvet desnici naklonjenih vsebin na družbenih omrežjih je med drugim posledica tega, da algoritmi dajejo prednost polarizirajočim vsebinam, ki spodbudijo najmočnejše odzive. Vsebine, deležne največ ogorčenja, se bodo po omrežjih razširile najbliskoviteje, saj algoritmi dajejo prednost skrajnostim. Če govorimo posebej o omrežju X (nekdanjem Twitterju), pa naj bi bil algoritem še bolj pristranski od drugih. To kaže nedavna raziskava, imenovana Računalniška analiza morebitne algoritemske pristranskosti na platformi X med predsedniškimi volitvami v ZDA, ki sta jo opravila Timothy Graham z avstralske Quennslandske tehnološke univerze v Brisbanu in Mark Andrejevic z Monasheve univerze v Melbournu.
-
15. 11. 2024 | Mladina 46 | Družba
Čeprav so zadnja leta, vse od nenadnega vzpona sistemov generativne umetne inteligence in velikih jezikovnih modelov, kot je ChatGPT, najglasneje izraženi strahovi povezani z množično izgubo zaposlitve in poplavo dezinformacij, številni strokovnjaki ves ta čas svarijo, da je najpogubnejši potencial umetne inteligence pravzaprav v rabi te tehnologije v nadzorne in vojaške namene, denimo v inteligentnem avtonomnem orožju, ki tarčo izbere in ubije brez posredovanja človeške roke.
-
8. 11. 2024 | Mladina 45 | Družba
Opeharjeni oboževalci skupine Oasis
Oasis, eden najpopularnejših britanskih bendov devetdesetih let, ki se je razšel leta 2009, je avgusta napovedal ponovno združitev, novo ploščo in svetovno turnejo. Ker se nostalgija dobro prodaja, so vstopnice za koncerte v Združenem kraljestvu pošle v nekaj minutah, vstopnice za koncerte v Združenih državah Amerike in Kanadi pa so bile razprodane v manj kot eni uri. To se ni zgodilo zgolj zato, ker so na spletno blagajno navalile horde nostalgičnih navdušencev, temveč so zajeten del vstopnic pokupili priložnostni poslovneži, ki bajne vsote služijo s prodajo vstopnic iz druge roke, in sicer po vrtoglavo napihnjenih cenah.
-
8. 11. 2024 | Mladina 45 | Kultura
Po italijanski premieri aprila v Bologni bo predstava Sveta Ivana Klavniška, ki je nastala v mednarodni koprodukciji, pri kateri sodelujeta tudi Slovensko mladinsko gledališče in skupina Laibach, režiral pa jo je italijansko-slovenski tandem ErosAntEros (Davide Sacco in Agata Tomšič), dočakala še slovensko premiero. To si bo mogoče ogledati v nedeljo, 10. novembra, na odru Linhartove dvorane Cankarjevega doma v Ljubljani, dan za tem bo sledila ponovitev, potem pa bo predstava odpotovala v Luksemburško narodno gledališče.
-
30. 10. 2024 | Mladina 44 | Družba
Napredni spletni brskalniki, ki jih poganja umetna inteligenca, denimo Googlov AI Overview, Microsoftov Copilot in brskalnik Perplexity, ne znajo ločevati med verodostojnimi in vprašljivimi viri. Ker se uporabniki tovrstnih iskalnikov na njihove odgovore pogosto pretirano zanašajo brez kakršnegakoli dvoma, je to izredno sporno, saj ima umetna inteligenca slabo navado, da si podatke pogosto izmišljuje, še pogosteje pa jih črpa iz vprašljivih virov, denimo iz psevdoznanstvenih raziskav, ki izhajajo iz rasističnih prepričanj.
-
18. 10. 2024 | Mladina 42 | Družba
S tako imenovanimi ciljanimi oglasi, torej spletnimi oglasi, ki so po meri prikrojeni vsakemu posamezniku, podjetja uporabniku družbenih omrežij pogosto ponudijo točno tisto, kar tisti trenutek potrebuje, in to neredko celo takrat, ko svojih potrošniških želja sploh ni zaupal spletnemu brskalniku, temveč je o njih na primer le kramljal s prijatelji. Skorajda, kot bi mu tehnološki velikani prisluškovali z vsemi pametnimi napravami, ki ga obkrožajo. Teorija zarote, da so pametni telefoni pravzaprav prisluškovalne naprave, je zato med bolj razširjenimi, saj je za slehernika to najočitnejša razlaga za misterij, kako oglaševalci vselej vedo, kaj v nekem trenutku potrebuje oziroma si želi.
-
11. 10. 2024 | Mladina 41 | Družba
Čeprav se načelno zdi, da bodo vsebine, objavljene na medmrežju, tam ostale za vselej, kot bi bile vklesane v kamen, je pri množici od njih pravzaprav le vprašanje časa, kdaj bodo enostavno izpuhtele in za vselej izginile s spleta – ter s tem utonile v pozabo, če niso zares skrbno arhivirane. Internet ni statičen in je že zdaj prepreden s slepimi ulicami, ki ne vodijo nikamor, saj lahko strežniki nehajo delovati, nadgradnje programske opreme lahko prekinejo povezave, medijski konglomerati pa pogoltnejo medijske hiše in jih brezbrižno ugasnejo, te pa s seboj v grob potegnejo tudi spletne strani in arhive, ki so jih upravljale.
-
11. 10. 2024 | Mladina 41 | Svet
Nobelova nagrada za umetno inteligenco
Švedska kraljeva akademija znanosti je v torek sporočila imeni letošnjih prejemnikov Nobelove nagrade za fiziko. Z njo bo ovenčala ameriškega znanstvenika Johna J. Hopfielda, profesorja na Univerzi Princeton, in britansko-kanadskega znanstvenika Geoffreyja E. Hintona, zaslužnega profesorja na Univerzi v Torontu. Gre za pionirja strojnega učenja: znanstvenika sta se že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja lotila grajenja umetnih nevronskih mrež, ki pri shranjevanju podatkov in učenju posnemajo delovanje človeških možganov, njuna odkritja pa so bila temelj za razvoj umetne inteligence, kot jo poznamo danes.
-
4. 10. 2024 | Mladina 40 | Kultura
V zadnjem desetletju se je (prevladujoči) način, kako poslušamo (in odkrivamo) glasbo, res korenito spremenil. Tako rekoč vsa glasba, ki je bila kadarkoli posneta in izdana, od novih hitov prek brezčasnih klasik do podzemne neodvisne glasbe in obskurnih mojstrovin iz davnih časov, je vselej le nekaj klikov stran, dostop do teh velikanskih, navidezno neskončnih katalogov muzike pa je cenejši in enostavnejši kot kadarkoli. Povprečen uporabnik aplikacije Spotify – vodilne pretočne platforme, ki se lahko pobaha z več kot 620 milijoni aktivnih uporabnikov –, na teden prisluhne dobrim 40 različnim izvajalcem, izbira pa lahko med več kot 70 milijoni skladb. Da se poslušalci v tej neizmerni poplavi vsebine ne bi izgubili, so pretočne platforme vzpostavile zapletene sisteme za personalizirano priporočanje glasbe – nepoznavalci jim poenostavljeno pravimo kar algoritmi. Ti vsakemu uporabniku po meri prikrojijo izbiro muzike, ki naj bi mu bila pisana na kožo. Kako pa tovrstni sistemi vplivajo na naš glasbeni okus? Se mu zgolj prilagajajo ali pa ga pravzaprav oblikujejo? Ali načelno širijo paleto glasbe, po kateri segamo, ali pa jo pravzaprav ožijo?
-
4. 10. 2024 | Mladina 40 | Družba
Pravica do odklopa / Pošta na dopustu
V času, ko so pametni telefoni skorajda podaljški naših rok, ko smo dosegljivi tako rekoč vsako minuto dneva in na elektronska sporočila in telefonske klice nadrejenih odgovarjamo med letovanjem na obali, sredi večerje ali v nedeljo dopoldne, je meja med delovnim in prostim časom bolj zabrisana kot kadarkoli prej, pojem »izgorelost« pa je našel mesto v našem vsakdanjem besednjaku. Na trnovi poti iskanja ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem je vzniknila zamisel o pravici do odklopa oziroma pravici do prepovedi poklicnih dejavnosti zunaj delovnega časa, ki je sicer stara skoraj toliko kot sam internet, a zadnja leta doživlja pravo renesanso.
-
13. 9. 2024 | Mladina 37 | Družba
Globalna greznica (kiber)kriminala
Ko je ruski tehnološki velikan Pavel Durov, ustanovitelj »ruskega Facebooka« VKontakte in izvršni direktor razvpite aplikacije Telegram, konec prejšnjega meseca s svojim zasebnim letalom pristal na pariškem letališču Le Bourget, mu ni uspelo priti do črnega sedana, v katerem ga je pred terminalom čakal osebni šofer.
-
6. 9. 2024 | Mladina 36 | Kultura
Zajedavec, ki se kiti s tujim perjem
Ustvarjanje glasbe še nikoli ni bilo tako preprosto, kot je danes. Slehernik z osnovno digitalno pismenostjo in dostopom do spleta lahko – brez kakršnegakoli glasbenega (pred)znanja, posluha ali produkcijskih veščin – s programi, kot sta Suno in Udio, ki jih poganja umetna inteligenca, »ustvari« skladbo, ki bo, še posebej za neizurjena ušesa, zvenela izjemno pristno in prepričljivo – kot bi jo posneli dejanski glasbeniki. Enostavno vtipka besedni ukaz oziroma »prompt« – na primer »napiši melanholično klavirsko balado o ljubezenskih tegobah v slogu Adele, podloži jo z bogatim godalnim aranžmajem in pompoznimi bobni v slogu Phila Collinsa, komad zaključi z epskim kitarskim solom v slogu Jimmyja Pagea« – počaka nekaj trenutkov in program izpljune novo »avtorsko« skladbo, ki pa to pravzaprav ni.
-
23. 8. 2024 | Mladina 34 | Družba
Prepad med revnimi in bogatimi še nikoli ni bil tako globok. Na svetu je nekaj manj kot 3000 milijarderjev, njihovo skupno premoženje pa je skoraj 15 bilijonov ameriških dolarjev, kar pomeni, da ima 0,0001 odstotka svetovnega prebivalstva v lasti toliko, kot znaša 13 odstotkov svetovnega bruto domačega proizvoda.
-
23. 8. 2024 | Mladina 34 | Svet
Obujanje starorimske tradicije
Kako obdaruješ soprogo, če tvoje premoženje znaša več kot 160 milijard evrov? Eden od načinov je očitno »obujanje starorimske tradicije postavljanja kipa svoji ženi,« kot je Mark Zuckerberg zapisal pod fotografijo nenavadnega, milo rečeno estetsko vprašljivega kipa Priscille Chan, ki jo je objavil na Instagramu, enem od številnih družbenih omrežij v svoji lasti. Na Facebooku podobe ni objavil, morda zato, da ne bi zasenčila objave posnetka, na katerem (čedalje bolj ekscentrični) milijarder, oblečen v smoking, deska na valovih in vihti ameriško zastavo.
-
16. 8. 2024 | Mladina 33 | Družba
»Pregovori, ki jih uporabljamo v sodobnosti, pričajo o zgodovini in tudi o današnjem duhu časa«
Matej Meterc (rojen leta 1984) je jezikoslovec in slovaropisec, ki raziskovalno delo posveča predvsem frazeologiji in paremiologiji, jezikoslovni in folkloristični disciplini, ki proučuje pregovore in sorodne žanre, kot so vremenski pregovori, reki, verovanja oziroma vraže, slogani, antipregovori in velerizmi. Meterc je znanstveni sodelavec na Oddelku za leksikologijo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU, kjer med drugim kot frazeolog in paremiolog sodeluje pri izdelavi tretje izdaje Slovarja slovenskega knjižnega jezika, od leta 2020 pa na portalu Fran.si kot glavni urednik objavlja tudi Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prvi slovar slovenskih pregovorov, ki je letos z naborom gesel od leta 2020 do 2023 v podobi e-knjige izšel tudi v zbirki Rastoči slovarji.
-
9. 8. 2024 | Mladina 32 | Kultura
V veliko pastelno rožnato hišo na Primožičevi ulici 35 sredi ljubljanskih Črnuč se je leta 2017 vselila štiričlanska družina, ki naj bi prihajala iz Buenos Airesa. Glavi družine, osemintridesetletni Ludwig Gisch, strokovnjak za računalništvo, in njegova partnerica Maria Roso Mayer Munos, ljubiteljica umetnosti in galeristka, sta v poslovni stavbi na Parmovi ulici, v kateri med drugim deluje tudi podjetje Lesnina, odprla pisarni svojih novoustanovljenih podjetij: Gisch je vodil majhno zagonsko podjetje DSM&IT, usmerjeno v informacijsko-tehnološke storitve, Mayerjeva pa je iz provizorične pisarne kurirala komercialno galerijo, imenovano Art Gallery 5’14.
-
9. 8. 2024 | Mladina 32 | Družba
TikTok, najhitreje rastoče družbeno omrežje na trgu, je leta 2018 začel ponujati spin-off sestrsko aplikacijo TikTok Lite, okrnjeno različico aplikacije, ki od pametnih telefonov terja manj spomina in deluje tudi pri slabši spletni povezavi. Sprva je bila dostopna le na južnoazijskem trgu, kjer je izjemno priljubljena – preštela je že dobro milijardo prenosov –, aprila pa se je (poskusno) predstavila tudi v Evropi, a zgolj v Franciji in Španiji. Tam je zaradi sporne funkcije, imenovane »program nagrajevanja«, dvignila ogromno prahu, zdaj se ji je odločno uprla evropska komisija.
-
2. 8. 2024 | Mladina 31 | Kultura
Čeprav je Brat, šesti dolgometražni album britanske (hyper)pop pevke Charli XCX, ogromno prahu dvigoval že v predrojstnem obdobju, nihče ni mogel predvideti, kakšen vseobsegajoč (pop)kulturni fenomen bo postal po junijskem izidu.
-
2. 8. 2024 | Mladina 31 | Družba
Čeprav se zdi, da se je stavka igralcev in scenaristov, ki je hollywoodsko produkcijo lani ohromila za skoraj pol leta, šele dobro končala, je ameriški sindikat igralcev SAG-AFTRA, ki ima dobrih 160 tisoč članov, te ponovno pozval, naj gredo na ulice. Tokrat igralci s transparenti ne mahajo pred štabi filmskih studiev in pretočnih platform, temveč protestirajo proti nevzdržnim delovnim razmeram pri produkciji videoiger.
-
26. 7. 2024 | Mladina 30 | Kultura
Zgodovina raperskih »beefov« / Goveja pravda
Beefi, torej zdrahe, spori, spopadi, pravde med raperji, ki se začenjajo, poglabljajo in rešujejo kar v studiih, s pomočjo pesniškega jezika, so stopili v slovenski (medijski) mainstream. Čeprav gre za fenomen, ki je star toliko kot sama hiphop kultura, so spopade med emsiji doslej načelno spremljali predvsem poznavalci in feni, ki so kot občinstvo na tribunah gladiatorskih bojev občudovali, kako njihov najljubši raper v tako imenovanih diss komadih z rimami javno sesuje svojega tekmeca, kako oblati njegovo ime in včasih razkrije kakšno umazano (in tudi inkriminirajočo) skrivnost iz njegovega zasebnega življenja.
-
26. 7. 2024 | Mladina 30 | Kultura
»Nenehno iščemo neke vrste odrešitev«
Sonja Prosenc (rojena leta 1977 v Slovenj Gradcu) je filmska ustvarjalka, ki se iz filma v film vse bolj uveljavlja tudi v mednarodnem prostoru, o čemer med drugim pričajo nedavni uspehi njenega najnovejšega celovečerca Odrešitev za začetnike, nabrite satirične drame o disfunkcionalni družini sodobnih aristokratov, ki se ji je pod težo bajnega premoženja pokvaril moralni kompas. Slovensko-italijansko-hrvaško-norveško-srbska koprodukcija, ki se predstavlja kot »tragikomična reimaginacija Pasolinijeve Teoreme«, je premiero nedavno doživela na slovitem newyorškem festivalu Tribeca, ki ga je pred dobrimi 20 leti ustanovil igralec Robert De Niro, med deseterico v njegovem glavnem mednarodnem tekmovalnem programu pa je bila izbrana izmed kar 13 tisoč prijavljenih celovečercev z vseh koncev sveta.
-
19. 7. 2024 | Mladina 29 | Kultura | Plošča
Eminem: The Death of Slim Shady (Coup de Grâce)
Kakovost Eminemovih diskografskih izdelkov je začela naglo polzeti navzdol že kmalu po prelomu tisočletja, ko je izdal ploščo Encore (2004). Čeprav ves ta čas vztrajno ohranja astronomsko število spletnih pretokov in prodanih albumov, že dvajset let z vsako ploščo tone globlje in globlje, dno pa je dosegel z izdajami v zadnjih petih letih: plošča Revival (2017) je bila sramotno plehka kritika Donalda Trumpa, album Kamikaze (2018) je bil infantilno užaljen odziv na plaz poraznih kritik prejšnje plošče, na albumu Music To Be Murd e re d B y (2020) pa se je postavil v vlogo sitnega nergača, ki ne odobrava (sodobne hiphop) scene, s katere se počuti izločenega. Zaradi vseh teh neuspehov se zdaj vrača h koreninam, kar je v teoriji precej smiseln korak, a žal ob poslušanju deluje kot dokaj obupan poskus revitalizacije stare slave.
-
12. 7. 2024 | Mladina 28 | Kultura
Tomato Košir (rojen leta 1978 v Kranju) sodi med naše najpomembnejše grafične oblikovalce. Za svoja presežna dela, od vizualnih komunikacij do vizualnih komentarjev, je prejel nekatere najuglednejše nagrade, nazadnje letos spomladi nagrado Prešernovega sklada, najvišje priznanje Republike Slovenije za dosežke v umetnosti. Prislužil si ga je z »vrhunskim oblikovanjem, katerega lastnosti so skrbno premišljena večplastna vsebina, likovno kakovostna, izčiščeno odmerjena grafična zasnova ter obrtniško natančno izpeljani projekti, ki odsevajo trenutno družbeno situacijo«. V utemeljitvi nagrade smo še prebrali, da imajo njegova dela »izjemno sporočilno moč«.
-
28. 6. 2024 | Mladina 26 | Družba
Umetna inteligenca lahko izjemno prepričljivo imitira naš glas in način govora. Za tako imenovano kloniranje govora potrebuje le nekaj minut zvočnega posnetka govorjenja določene osebe, ki ga analizira v nekaj trenutkih, zatem pa lahko program začne tej osebi v usta polagati besede. Ta tehnologija se je v zadnjih mesecih v rokah spletnih prevarantov izkazala za zelo učinkovito orodje, ki lahko oškodovance opehari denimo s pomočjo klonov glasov njihovih bližnjih. Prišlo je tudi do prevar, v katerih so bila velika podjetja s pomočjo globokih ponaredkov oškodovana za milijonske vsote.
-
28. 6. 2024 | Mladina 26 | Svet
Švicarski filmski producent in novopečeni režiser Peter Luisi, ki za zdaj še ni sproduciral ničesar zares omembe vrednega, je s svojim celovečernim prvencem dvignil ogromno prahu, še preden si ga je javnost lahko ogledala. Scenarij za njegov film The Last Screenwriter (Zadnji scenarist, op. p.), katerega sinopsis se zdi kot propagandna promocija za generativno umetno inteligenco – zgodba govori o »priznanem filmskem scenaristu, ki je sprva skeptičen do umetne inteligence, nato pa spozna, da ga ta prekaša v empatiji in razumevanju človeških čustev« –, je namreč napisal veliki jezikovni model ChatGPT 4.0.
-
14. 6. 2024 | Mladina 24 | Svet
Konec prejšnjega mesca je severnokorejska vlada ubrala nenavadno in precej vulgarno tehniko izzivanja južnih sosedov: čez mejo je začela pošiljati balone, napolnjene s helijem, na katere so bile pritrjene vreče, polne smeti – od cigaretnih ogorkov do odpadne plastike –, gnoja in celo fekalij. V več dneh je postopoma odposlala celo floto tovrstnih balonov, skupno so jih v Južni Koreji prešteli več kot tisoč.
-
14. 6. 2024 | Mladina 24 | Kultura
Čeprav lahko Andreja Fona (1980), sežanskega glasbenika, ki živi in ustvarja v Ljubljani, med drugim opišemo tudi z izrazom »multiinštrumentalist«, se zdi ta naziv v njegovem primeru pravzaprav nekoliko preskromen. Pa ne le zato, ker je Fon, ki kot kantavtor ustvarja pod psevdonimom Olfamož, na svoji pestri ustvarjalni poti zaigral na več glasbil, kot bi jih lahko preštel na prste svojih rok in nog, temveč tudi zato, ker glasbeni potencial odkriva v naključnih, vsakdanjih predmetih, ki jih z domiselnimi prijemi preobrazi v edinstvene inštrumente. Priznani skladatelj Tomaž Grom, eden od očakov domače tako imenovane svobodnoimprovizacijske scene, v kateri deluje tudi Fon, se je v nedavnem pogovoru za Mladino spraševal: »Kaj je moja muska, moja tehnika? Kako je mogoče, da lahko po dveh tonih veš, da je to Coltrane?« In dodal: »To je neka moja fascinacija. En tak primer je zame kolega z impro scene Andrej Fon. Ni svetovno znan glasbenik, ampak je totalen genialec. Nekaj ima v sebi. Lahko mu daš čik, pa bo iz njega musko naredil.«
