Gregor Kocijančič

  • Gregor Kocijančič

    18. 10. 2024  |  Mladina 42  |  Kultura  |  Plošča

    Future: MIXTAPE PLUTO

    Future, eden ključnih protagonistov na polju trapa, je pred dobrim desetletjem iznašel zares učinkovito, a zdaj že dodobra prežvečeno formulo, ki so jo nato marljivo kopirale horde klonov, zato njegovega vpliva nikakor ne gre zanikati. Kmalu pa se je tudi sam ujel v past posnemanja svojih prelomnih del. To slabo navado je sicer na začetku leta delno presekal na z Metrom Boominom, na novem mikstejpu pa se ponovno oklepa preverjenih vzorcev, pri čemer zveni precej nezainteresirano – v nekaterih komadih, kot je denimo Plutoski, se zdi, kot bi zaspal za volanom. A čeprav momljajoči raper tokrat ne dostavi ničesar novega, mu gre to, po čemer je zaslovel, tudi po vsem tem času še vedno zelo dobro od rok.

  • Gregor Kocijančič

    11. 10. 2024  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Plošča

    FINNEAS: For Cryin’ Out Loud!

    Finneas, starejši brat pop velikanke Billie Eilish in glavni producent vseh njenih studijskih izdelkov, je s solističnim prvencem OPTIMIST pogrnil na celi črti, a slab odziv kritikov in laične javnosti ga očitno ni utišal. Tri leta kasneje se vrača s še eno zbirko generičnih pop rock balad, le da mu gre tokrat oponašanje zgodnjih Coldplayevih del malo bolje od rok kot na poraznem debiju. Vseeno pa lahko Finneasov drugi album velja za še en suveren dokaz, da bi se moral avtor na vso moč oklepati producentskega stola, saj njegova solistična muzika zveni kot glasbeni ustreznik bež barve, besedila pa so tako plehka in predvidljiva, kot bi jih napisal ChatGPT. Če mu bo tako hudo spodletelo tudi v tretje, bi morala Akademija resno razmisliti o zaplembi tistega ducata grammyjev, ki krasijo njegovo dnevno sobo.

  • Gregor Kocijančič

    11. 10. 2024  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Plošča

    Caribou: Honey

    Dan Snaith, sloviti kanadski glasbenik, ki je nekoč, pred dobrimi dvajsetimi leti, ustvarjal pod imenom Manitoba, zdaj pa že dolgo z imenom Caribou in od časa do časa tudi pod psevdonimom Daphni, streže z novo zbirko plesne muzike, ki nima prav veliko skupnega z avanturistično neopsihedelijo in folktronico, s katerima si je ustvaril ime.

  • Gregor Kocijančič

    4. 10. 2024  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Plošča

    Porches: Shirt

    Čeprav je Shirt že šesta dolgometražna plošča ameriškega kantavtorja Aarona Maina, gre za njegovo prvo delo, ki je deležno pozornosti malce širših množic, k čemur vsekakor pripomore tudi to, da ga je na enem od vrhuncev nove, nedavno izdane plošče angažiral Toro y Moi. A v prvi vrsti je album zbudil zanimanje zato, ker je Porches iznašel novo, precej učinkovito formulo: večinoma je opustil zasanjani zvok spalničnega (synth)popa in se posvetil skladanju (zanj neznačilno) trdih in surovih kitarskih rifov, ki njegov rezki glas in emoidno izlivanje srca predstavijo v popolnoma novi luči. Maine tokrat v nostalgični maniri obuja spomine na melanholijo odraščanja na ameriški periferiji, pri čemer si pomaga z zares ekscesno količino autotuna, zato album po svoje prav toliko dolguje midwest emo klasikom kot T-Painu.

  • Gregor Kocijančič

    27. 9. 2024  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Plošča

    The Voidz: Like All Before You

    The Voidz, spin-off zasedba Juliana Cazablancasa, je že od nekdaj v dokaj nehvaležnem položaju, saj se skriva v senci njegovega slovitega benda The Strokes, z novo, precej spodletelo ploščo Like All Before You pa si je zagotovila, da nanjo sonce še dolgo ne bo posijalo. Plošča je veliko prahu dvignila že pred izidom, saj je njena naslovnica nastala z rabo umetne inteligence, kar je šlo marsikomu v nos, ob poslušanju izdelka pa se zdi, da je imela umetna inteligenca prste vmes tudi pri pisanju same muzike. To je zares zmeden in nepovezan album, na katerem se bend preizkusi v široki paleti žanrov, a nobenega zares ne osvoji, Cazablancas pa zaradi ekscesne rabe autotuna in vocoderja zveni popolnoma robotsko. Deset let po izdaji prvenca se zdi obstoj skupine še bolj nesmiseln kot prej.

  • Gregor Kocijančič

    20. 9. 2024  |  Mladina 38  |  Kultura  |  Plošča

    Fousheé: Pointy Heights

    Ustvarjalna pot Brittany Fousheé je zelo nepredvidljiva: ime si je ustvarila z zasanjanimi R & B-baladami (in s sodelovanjem s Stevom Lacyjem, ki na novi plošči podpisuje tudi zajeten del produkcije), nato je pred dvema letoma presenetila s ploščo softCORE, zbirko hrupnih pop-punkovskih poskočnic, zdaj pa z albumom Pointy Heights predstavlja še en radikalen slogovni preobrat, zasuk k precej zrelejšemu zvoku. Distorzijo je nadomestila z akustiko, naspidirane beate je močno upočasnila in jih obogatila z zasanjanimi diskoidnimi synthi, ploščo pa zaznamuje predvsem poklon jamajškim koreninam. Vrhunci albuma so prav trenutki, ko se pevka spogleduje z reggaejem, ker pa je te predstavila že kot napovedne single, celoten izdelek pusti nekoliko medel vtis.

  • Gregor Kocijančič

    20. 9. 2024  |  Mladina 38  |  Kultura  |  Plošča

    KNEECAP: Fine Art

    Razvpiti irski hiphop trojec Kneecap, ki ponosno ustvarja v mešanici irščine in angleščine, se je iz majhnih belfastskih pubov tako rekoč čez noč povzpel na velike odre in postal svetovni popkulturni fenomen. K temu je največ pripomogel vesoljni uspeh celovečerne (napol) avtobiografske komične drame Kneecap, ki pove (le napol) resnično, s fikcijo močno začinjeno zgodbo o bendovih razburkanih začetkih, glasbeniki pa v njem odigrajo kar sami sebe.

  • Gregor Kocijančič

    13. 9. 2024  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Plošča

    Toro y Moi: Hole Erth

    Toro y Moi je na pestri ustvarjalni poti obdelal zares široko paleto žanrov, njegovo deveto ploščo pa zaznamuje najradikalnejši slogovni zasuk doslej. Posnel je emo trap album, ki se spogleduje tudi s pop-punk estetiko s preloma tisočletja, pri čemer mu ne moremo očitati, da skuša zajahati trendovski val, saj je ta že v zadnjih izdihljajih. Kot se za trap ploščo spodobi, je natrpana z gosti, med katerimi se najbolj izkažejo Porches, Kenny Mason in Kevin Abstract, za enega od vrhuncev plošče pa je iz naftalina izmotal indie-pop legendo Benjamina Giddarda (Death Cab for a Cutie, Postal Service). Čeprav je Torova interpretacija razvodenelega žanra zelo samosvoja in sveža, je na plošči ravno toliko spodrsljajev kot bangerjev, tako da pravzaprav lahko držimo pesti, da je zasuk le krajši obvoz.

  • Gregor Kocijančič

    6. 9. 2024  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Plošča

    Tycho: Infinite Health

    Kalifornijski producent Tycho je eden od zastavonoš (pod)žanra indietronice, imenovanega chillwave, ki je pred približno petnajstimi leti zelo uspešno zajahal trendovski val nostalgije po osemdesetih letih, a se je izpel še hitreje kot subkultura, ki ga je takrat postavila na piedestal. Kljub temu avtor ni le muha enodnevnica, od prelomne plošče Dive (2011) je izdal že pet albumov, toda čedalje bolj so zveneli zgolj kot slaba imitacija tega, kar je chillwave nekoč bil. Vrhunec te spirale, ki se vije strmo navzdol, je novi album Infinite Health, na katerem Tycho zveni že skorajda kot parodija samega sebe. To je generičen izdelek brez duše, zbirka podpovprečnih synthwavovskih kompozicij, ki brez izjeme zvenijo kot »royalty-free« spremljava kakšnega tutorial videa na YouTubu.

  • Gregor Kocijančič

    6. 9. 2024  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Plošča

    Nick Cave & The Bad Seeds: Wild God

    Kljub presunljivi moči zadnjih štirih plošč Nicka Cava, ki so bile instrumentalno čedalje bolj oskubene, tematsko izrazito žalujoče in sakralne, po naravi pa vse bolj melanholične, se bodo dolgoletni feni verjetno zelo razveselili, da je Cave ponovno združil moči s svojo zasedbo The Bad Seeds in se – čeprav ne ravno s polno paro – vrnil k zvoku, kakršnega je bend preigraval v času pred protagonistovimi najhujšimi življenjskimi preizkušnjami – smrtjo najbližjih –, ki so močno zaznamovale njegovo glasbeno in pesniško ustvarjanje.

  • Gregor Kocijančič

    30. 8. 2024  |  Mladina 35  |  Kultura  |  Plošča

    Stamor: The Absurd

    Obalni mojster abstraktnih hiphop beatov Jan Bajc Funa, ki navadno ustvarja kot .čunfa, pod psevdonimom Kanomotis pa nas od časa do časa počasti s kakšnim globokobasovskim dubstep bangerjem, predstavlja nov, ambientalni projekt Stamor. Sila temačen in teatralen prvenec The Absurd je opisal kot »homage Albertu Camusu in napev njegovemu absurdu«, v eno od skladb pa je vključil celo odlomek iz Mita o Sizifu. A plošča, s katere vre avtorjeva naklonjenost spokojnim synthovskim odvodom black metala in dooma, prej kot s filozofskimi referencami navduši s prefinjeno, večplastno produkcijo in premišljeno dramaturgijo, predvsem pa z zares turobnim razpoloženjem, ki poslušalca zagrne v črn oblak in ga pahne v globoko melanholijo tudi na najbolj sončen poletni dan. Filmska glasba, ki filma ne potrebuje.

  • Gregor Kocijančič

    23. 8. 2024  |  Mladina 34  |  Kultura  |  Plošča

    Panda Bear & Sonic Boom: Reset Mariachi

    Pred dvema letoma sta Panda Bear, frontman benda Animal Collective, in Peter Kember, ustanovni član kultne zasedbe Spacemen 3, kot tandem predstavnikov neopsihedelije svojega časa posnela izvrstno ploščo Reset. Od tedaj sta izdala (odvečno) serijo plošč raznih interpretacij prvenca, od dubovskih priredb prek remiksov do instrumentalnih verzij, zdaj pa sta sago obogatila še z zbirko priredb v slogu tradicionalne mehiške glasbe ranchera, ki jih je (pod taktirko dvojca) izvedel desetčlanski ansambel mariačijev. Čeprav ima EP po svoje edinstven šarm – predvsem zaradi nasprotja med melanholijo izvirnih posnetkov in veseljaško izvedbo priredb –, prej kot resna plošča deluje kot prismuknjen štos, ki se je v teoriji verjetno zdel bolj posrečen, kakor deluje v praksi.

  • Gregor Kocijančič

    16. 8. 2024  |  Mladina 33  |  Kultura  |  Plošča

    Ravyn Lenae: Bird’s Eye

    Ravyn Lenae je letvico s prvencem Hypnos, eno najboljših R & B-plošč leta 2022, postavila zelo visoko, a njen značilni, skrajno ležerni zvok (neo)soula in psihedeličnega indie popa je bil preveč neopazen za resen prodor v mainstream. Na drugi plošči k sreči ostaja zvesta spokojni zvočni sliki, s katero si je ustvarila ime med ljubitelji bolj eteričnih odvodov R & B-ja, naklonjenost večjih množic pa tokrat skuša pridobiti z gostovanji prvokategornikov, kot sta Childish Gambino in Ty Dolla Sign. Pevka ponovno prepriča z izjemnim songwritingom, božajočim falzetom in blaženimi harmonijami, žal pa je produkcija tokrat veliko bolj ukročena in standardizirana kot pri prvencu, to pa je (poleg rahlo pretiranega eklekticizma) tudi edina stvari, ki jo albumu lahko očitamo.

  • Gregor Kocijančič

    9. 8. 2024  |  Mladina 32  |  Kultura  |  Plošča

    Moses Sumney: Sophcore

    Po dveletnem obdobju spodletelih igralskih poskusov – sprva v porazni seriji The Idol na HBO, pred nedavnim pa v nostalgičnem slasherju MaXXXine – se je Moses Sumney končno spet lotil tega, kar mu gre najbolje od rok: skladanja otožnih neosoulovskih balad, ki pričarajo skorajda nadrealistično razpoloženje. Mala plošča Sophcore je sicer veliko manj ambiciozen in pompozen projekt kot avtorjev prejšnji, prelomni album grae (2020), pa ne le po obsegu, temveč tudi po stopnji razkošnosti aranžmajev. Po svoje mu intimen R & B-minimalizem laska še bolj kot grandiozna baročnost, to je v preteklosti že večkrat dokazal z izjemnimi akustičnimi komadi. Si pa grajo vsekakor zasluži tisti zvočni inženir, ki je Sumneyjev popolni pevski glas na več mestih izmaličil z ekscesno količino autotuna.

  • Gregor Kocijančič

    9. 8. 2024  |  Mladina 32  |  Kultura  |  Plošča

    Ice Spice: Y2K!

    Vzpon mlade raperke iz newyorškega Bronxa je bil zares nagel in silovit, spletna senzacija je postala že s prvim singlom Munch (Feelin’ You).

  • Gregor Kocijančič

    2. 8. 2024  |  Mladina 31  |  Kultura  |  Plošča

    Porter Robinson: SMILE! :D

    Porter Robinson si je ime ustvaril že kot osemnajstletni wunderkind, ko ga je v založniško varstvo sprejel Skrillex. Takrat je produciral stadionske EDM-bangerje, ki so zveneli kot bitke Transformerjev, v času pandemije pa je presenetil s ploščo Nurture, s katero je močno razširil žanrsko paleto in svoj značilni zvok komercialne plesne glasbe na steroidih spojil z bolj avanturističnimi in eksperimentalnimi odvodi elektronike. Novi album pomeni še radikalnejši slogovni zasuk: Robinson zdaj z melodramatičnim vokalom srce izliva v vsakem komadu, odločno je zazrt v čas preloma tisočletja, iz katerega pa črpa precej vprašljive navdihe, predvsem s polja najstniškega pop punka in sentimentalne indietronice. Načrtno osladna plošča, ki bo presladka celo za nekatere največje sladkosnedneže.

  • Gregor Kocijančič

    26. 7. 2024  |  Mladina 30  |  Kultura  |  Plošča

    Denzel Curry: King of the Mischievous South Vol. 2

    Denzel Curry se je (končno) vrnil h koreninam. Po dolgem obdobju širjenja žanrske palete in potapljanja v čedalje bolj introspektivno rapanje, ki je bilo podloženo z vse bolj organskimi beati in zapakirano v vedno bolj konceptualne albume, je floridski prvak pod novim psevdonimom Big Ultra posnel neposredno nadaljevanje svojega prvega mikstejpa, na katerem se je kot šestnajstletni mulec klanjal zapuščini očakov južnjaškega hiphopa. Ti zdaj – skupaj z novo generacijo predstavnikov »dirty south« zvoka – na plošči tudi gostujejo, a protagonist kljub all-stars moštvu, ki bogati ta brezkompromisno surovi album, nikoli ne dopusti, da bi ga gostje zasenčili. Eden od nespornih vrhuncev Curryjevega opusa, v katerem ni niti enega resnega spodrsljaja.

  • Gregor Kocijančič

    19. 7. 2024  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Plošča

    Remi Wolf: Big Ideas

    Kalifornijska pevka sicilijansko-ruskih korenin je na svoje mogočne glasilke opozorila že v najstniških letih, ko je navdušila kot tekmovalka v televizijski oddaji Ameriški idol, kmalu za tem je s prvimi singli zakraljevala na TikToku in se hitro povzpela na velike odre festivalov tipa Coachella. Čeprav samooklicana »emo vampirka« največje uspehe žanje z grandioznimi power-pop bangerji, pri katerih se rada pobaha z izjemnim razponom glasu, se na drugem dolgometražnem albumu ustvarjalno najbolj razbohoti na polju manj pompoznih viž – predvsem takrat, ko poseže po neosoulu in diskoidnem indie popu, odlikuje pa se tudi, ko srce izliva v kontekstu emoidnih balad. Spalnični pop na steroidih.

  • Gregor Kocijančič

    12. 7. 2024  |  Mladina 28  |  Kultura  |  Plošča

    Lupe Fiasco: Samurai 

    Chicaški raperski veteran Lupe Fiasco je svojo deveto ploščo Samurai osredinil okoli nenavadnega koncepta: zamišlja si vzporedno vesolje, v katerem pokojna pevka Amy Winehouse tekmuje v raperskih dvobojih, pri čemer naj bi bil avtor vsa besedila napisal iz njene perspektive. Začelo se je kot prismuknjen miselni eksperiment, obrodilo pa eno najbolj dodelanih in osredotočenih izdaj v avtorjevi (sicer dokaj nekonsistentni) diskografiji. K temu precej pripomorejo čvrsti beati Fiascovega pajdaša Soundtrakka, ki so odločno zazrti v jazz rap estetiko devetdesetih let, a album bi bil veliko prepričljivejši brez pevskih refrenov, ki skoraj vsak komad (od le osmih) zamažejo s konjskim odmerkom osladnosti.

  • Gregor Kocijančič

    12. 7. 2024  |  Mladina 28  |  Kultura  |  Plošča

    HOMESHAKE: Horsie

    Otožni slavček Peter Sagar nas je na začetku pomladi počastil z izjemnim albumom CD Wallet, na katerem je po dolgem obdobju skladanja minimalističnih synthovskih kompozicij presedlal na polje hrupnejše, a še vedno izrazito spokojne kitarske muzike, ki je navdih črpala predvsem iz zapuščine slowcore klasikov. Manj kot pol leta kasneje je posnel še eno dolgometražno ploščo, na kateri nadaljuje pot ležernega spalničnega popa, pri katerem je, kot pravi, navdih črpal iz del velikanov, kot so D’Angelo, Sade in My Bloody Valentine. Na papirju zmagovalna kombinacija inspiracij, a avtor se na plošči pogosto spotakne ob minimalistične težnje, saj svoj značilni zvok tako radikalno oskube do najosnovnejših elementov, da se zdijo številne skladbe enostavno nedokončane.

  • Gregor Kocijančič

    28. 6. 2024  |  Mladina 26  |  Kultura  |  Plošča

    Bladee: Cold Visions

    Bladee, cloud rap vizionar, modna ikona, (post)internetni zvezdnik, protagonist vplivnega kolektiva Drain Gang in ustanovitelj založbe Trash Island, je za 30. rojstni dan izdal epsko zbirko 30 komadov, s katero je ustregel hordam zvestih fenov, ki ga spremljajo že od začetka ustvarjalne poti.

  • Gregor Kocijančič

    21. 6. 2024  |  Mladina 25  |  Kultura  |  Plošča

    Empress Of: For Your Consideration

    Ameriška pevka honduraških korenin se po dolgem diskografskem zatišju vrača s četrto dolgometražno ploščo, prvo izdajo po osvoboditvi od okov glasbene založbe. V samozaložniški svobodi se je popolnoma razbohotila in dostavila svoj daleč najbolj divji, slogovno neobremenjen in plesiščem prijazen album doslej, temu primeren pa je tudi barvit nabor producentov eklektičnih podlag, med katerimi najdemo denimo hyperpop vizionarja Umruja in ambasadorja futurističnih latinskoameriških klubskih ritmov Nicka Leóna. Žal pa je zares prenovljena le fasada, saj se Empress Of na svoji prvi dvojezični plošči znova oklepa istih tem kot na prejšnjem albumu, torej predvsem ljubezenskih tegob, in to pogosto v pretirano melodramatični maniri.

  • Gregor Kocijančič

    21. 6. 2024  |  Mladina 25  |  Kultura  |  Plošča

    James Blake: CMYK 002

    Sloviti britanski superproducent in pevec se je že pri lanski plošči deloma oddaljil od klavirskih balad in se vrnil k svojim klubskim koreninam, zdaj pa je iznenada izdal še kratko zbirko štirih (post) klubskih bangerjev. Če ste se zaradi naslova male plošče razveselili, da gre za nadaljevanje izjemnega EP-ja CMYK, s katerim je Blake pred 14 leti pomagal začrtati estetske smernice future garage muzike, boste razočarani, saj plošči onkraj imena nimata prav veliko skupnega. Avtor se je tokrat udomačil na terenu obrzdanih 4 x 4 ritmov, ki so sicer vrhunsko sproducirani, a ne prinašajo ničesar sila vznemirljivega. Gre pa vseeno za čisto dobrodošel prispevek k Blakovi hitro rastoči diskografiji, ki bo prihodnji mesec obogatena še z albumom, posnetim v tandemu z Lil Yachtyjem.

  • Gregor Kocijančič

    14. 6. 2024  |  Mladina 24  |  Kultura  |  Plošča

    Peggy Gou: I Hear You

    Južnokorejska superzvezdnica Peggy Gou, velikanka glasbene industrije, modna influencerka, didžejka, producentka in pevka, je v osemletni karieri podpisala že toliko nalezljivo spevnih (in pretirano predvajanih) uspešnic, da je kar težko verjeti, da je I Hear You šele njen prvenec. Plošča je priletela na krilih vesoljnega hita (It Goes Like) Nanana, in pravzaprav dobršen del komadov, ki ga obkrožajo, zveni kot odvečno polnilo, zato se zdi dolgometražni format izdelka skorajda nekoliko nesmiseln. Čeprav gre za slogovno dokaj bogato ploščo, ki krmari med nostalgičnim downtempom in evforičnim (evro)housom, gre za dokaj enoličen izdelek, saj je avtorica tako močno zazrta v specifično estetiko devetdesetih let, da je precej zazankana v prežvečene vzorce, kar nemalokrat vodi v spotikanje ob klišeje.

  • Gregor Kocijančič

    7. 6. 2024  |  Mladina 23  |  Kultura  |  Plošča

    BADBADNOTGOOD: Mid Spiral: Chaos

    Chaos je prva izdaja v seriji malih plošč, imenovani Mid Spiral, ki jih kanadski mojstri novega jazza klepljejo kot po tekočem traku: od sredine maja so izdali že tri, vse gradivo pa so posneli v pičlem tednu. Naslov EP-ja je rahlo zavajajoč, saj šest komadov na plošči ni nič kaj kaotičnih, temveč gre za zbirko ležernih džemov staromodne narave, ki so sicer v bendovem značilnem slogu izrazito eklektični, a so tokrat precej ukročeni in predvidljivi, ne glede na to, ali so spokojni ali poskočni, pa so vselej izrazito »funky«. Idealna spremljava za poletne dni, ki se zdi v ironični maniri načrtno osladna, in to tako zelo, da večkrat spomni na soundtrack kakšnega vohunskega B-filma iz sedemdesetih let.

  • Gregor Kocijančič

    7. 6. 2024  |  Mladina 23  |  Kultura  |  Plošča

    Beak>: >>>>

    Čeprav kultna bristolska zasedba Portishead studijskega albuma ni izdala že dobrih petnajst let, njenim fenom ni treba abstinirati, saj nas krovni člani zadnje čase redno razvajajo z izjemnimi stranskimi projekti. Pred dvema tednoma je z odličnim samostojnim prvencem Lives Outgrown navdušila pevka Beth Gibbons – Borka je ploščo za Mladino opisal kot »pedantno pripravljen akustični biser, ki nas ziba med senzibilnostjo folkaške nežne preprostosti in zanosom orkestralne mogočnosti« –, zdaj pa je iznenada izšla še nova »plošča presenečenja« benda Beak>, krautrockovsko-psihedeličnega projekta velikega Geoffa Barrowa, Portisheadovega idejnega vodje.

  • Gregor Kocijančič

    31. 5. 2024  |  Mladina 22  |  Kultura  |  Plošča

    Yaya Bey: Ten Fold

    Yaya Bey, ambasadorka najspokojnejših odvodov neosoula in alternativnega R & B-ja, ki kljub konsistentno odličnim izdajam še vedno čaka na svoj veliki preboj, je s predlansko ploščo Remember Your Northstar letvico postavila zares visoko, pričakovanja pa ji je zdaj s peto ploščo dejansko uspelo preseči. Pevka tudi takrat, ko žvrgoli s hitrimi, skorajda raperskimi flowi, ohranja neutrudno ležernost, ki ji resnično ni para in ji jo nekako uspe ohraniti celo takrat, ko z uporabo natreniranih glasilk izliva srce. In ne izlije ga malokrat: album Ten Fold nas popelje po različnih fazah žalovanja za nedavno preminulim očetom, a se še zdaleč ne zatakne pri melanholiji osrednje teme, temveč deluje kot iskreni dnevnik vsakodnevnih pripetljajev, od tegob do radosti, ki so zaznamovale katarzično pot do sprejetja.

  • Gregor Kocijančič

    24. 5. 2024  |  Mladina 21  |  Kultura  |  Plošča

    Crumb: AMAMA

    Newyorška psychpop zasedba Crumb na tretji dolgometražni plošči nadaljuje s tem, kar ji gre najbolje od rok, torej z grajenjem na veličastni zapuščini bendov, kot sta Stereolab in Broadcast. Kvartet pri nadaljevanju tradicije spokojne (neo)psihedelije za nove generacije med sodobniki skorajda nima prave konkurence, še posebej, če odmislimo izvajalce, kot sta Melody’s Echo Chamber in Vanishing Twin, in čeprav na novi plošči ne ponudi ničesar revolucionarnega ali nepričakovanega – ostaja namreč popolnoma zvest značilno zasanjanemu in ležernemu zvoku, nostalgično zazrtemu v preteklost, le da se tokrat oklepa malce poskočnejših ritmov –, gre vseeno za bendovo daleč najboljše in najbolj izpiljeno studijsko delo doslej.

  • Gregor Kocijančič

    24. 5. 2024  |  Mladina 21  |  Kultura  |  Plošča

    Različni izvajalci: Everyone’s Getting Involved

    Če se vam zbirka sodobnih priredb hitov legendarne zasedbe Talking Heads ne zdi najboljša zamisel, vas občutek še zdaleč ne vara. Ko pa boste slišali uverturo v ploščo, porazno interpretacijo slovite uspešnice Psycho Killer, ki jo je zakrivila Miley Cyrus, boste prepričani, da niste ravno v dobrih rokah. Produkcijska in distribucijska hiša A24 se je na polju semiumetniških filmov, namenjenih velikim množicam, odločno uveljavila kot vodilni akter 21. stoletja, pri prvem koraku v glasbeno založništvo pa ji je spodletelo na celi črti. Kompilacija spremlja ponovno izdajo filma Stop Making Sense, enega od najboljših koncertnih filmov vseh časov, in bo morda malce pripomogla k njeni promociji, kar je seveda dobrodošlo, a če bi trdili, da je album odvečen, bi bili precej preskromni.

  • Gregor Kocijančič

    17. 5. 2024  |  Mladina 20  |  Kultura  |  Plošča

    WILLOW: Empathogen

    Kameleonska pevka iz zvezdniške dinastije Smith je po desetletju skakanja iz žanra v žanr, ki ni obrodilo ene same dobre izdaje, a je bilo zaradi nepotizma deležno ogromno pozornosti, končno našla teren, na katerem se znajde. V rosnih letih se je spodletelo preizkusila v folkovskem kantavtorstvu, nato je pot nadaljevala s podpovprečnim alternativnim R & B-jem, zdaj pa se je po poraznem obdobju obujanja emoidnega pop punka ustvarjalno razbohotila na presečišču poljudnega jazza, neosoula in baročnega popa, pri čemer se več kot očitno zgleduje po Fioni Apple, kar je seveda dobrodošlo. Šele to igrišče ji je zares omogočilo, da se je v studiu pobahala z razponom svojih mogočnih glasilk, pri čemer gre rada kakšen korak predaleč, a v kontekstu njenega opusa je Empathogen absolutna mojstrovina.