Gregor Kocijančič
-
7. 6. 2024 | Mladina 23 | Družba
Geoffrey Hinton, tako imenovani boter umetne inteligence, je zapustil podjetje Google, da bi lahko brez omejitev spregovoril o nevarnosti tehnologije, ki jo je pomagal ustvariti. Šestinsedemdesetletni znanstvenik, ki se z umetno inteligenco ukvarja že od zgodnjih sedemdesetih let prejšnjega stoletja, je namreč pred dobrim desetletjem (skupaj z dvema študentoma) razvil temelje nevronskih mrež, ki danes poganjajo sisteme generativne umetne inteligence, zdaj pa svoje življenjsko delo obžaluje. Pravi, da scenarij, v katerem ti sistemi prekašajo človeške možgane, ni več stvar daljne prihodnosti, kot je bil prepričan do nedavnega, poudarja pa, da to za človeštvo pomeni eksistenčno tveganje. »Ne poznam primera, v katerem bi manj inteligentne stvari nadzorovale bolj inteligentne, zato nisem ravno optimističen,« je povedal za časnik Guardian.
-
31. 5. 2024 | Mladina 22 | Svet
Ona / Spor med OpenAI in Scarlett Johansson
Pred dobrim desetletjem je Spike Jonze posnel oskarjevski hit Ona, distopično znanstvenofantastično dramo, v kateri se osamljeni protagonist zaljubi v klepetalnega robota, ki ga poganja sistem umetne inteligence. Tej digitalni asistentki (torej protagonistovi virtualni romantični partnerici) je takoj prepoznavni raskavi glas posodila Scarlett Johansson. Čeprav smo takrat, leta 2013, že poznali primitivne različice digitalnih asistentov, kot je Applova Siri, so bili napredni klepetalni roboti, ki z uporabnikom navidezno čustveno kramljajo s sintetičnim, a realističnim glasom, še stvar znanstvenofantastičnih predstav. Danes je to – zaradi podjetij, kot je OpenAI – že resničnost.
-
24. 5. 2024 | Mladina 21 | Družba
»Referendum o legalizaciji konoplje se je sprevrgel v orodje politične manipulacije«
Dušan Nolimal, zdravnik, specialist socialne medicine, že od osemdesetih let prejšnjega stoletja preučuje področje drog in drugih psihoaktivnih snovi, pri čemer se osredotoča predvsem na etična in družbena vprašanja, povezana z rabo konoplje in morebitno legalizacijo te, za katero se premišljeno zavzema – in to ne zgolj za legalizacijo medicinske rabe. Je nasprotnik tako imenovane vojne proti drogam, saj je prepričan, da ta izhaja iz zmotnih dognanj in predsodkov, ki niso podprti z znanstvenimi dokazi, verjame pa tudi, da je prohibicija neučinkovit mehanizem, ki prinaša več slabega kot dobrega. Prizadeva si za oblikovanje pravičnejše politike do rabe konoplje, saj meni, da »ljudje ne bi smeli biti kaznovani za to, kar vnesejo v svoje telo«. Pred prihajajočim referendumom o legalizaciji konoplje je za Mladino spregovoril o koristih in tveganjih legalizacije, o vzgibih, ki birokrate ženejo pri ohranjanju statusa quo, torej prohibicije, ter o mitih in tabujih, ki meglijo razumevanje pomembnih družbenih vprašanj, povezanih z rabo konoplje in morebitno legalizacijo te.
-
17. 5. 2024 | Mladina 20 | Družba
Iskanje večne mladosti je staro toliko kot sama civilizacija, a hrepenenje po dolgoživosti je v zadnjih letih – vzporedno z znanstvenim napredkom na področju pomlajevalne (bio)tehnologije – prerastlo v množično obsedenost s podaljševanjem življenja. Seveda predvsem med najbogatejšimi, zlasti mogotci iz Silicijeve doline, ki poskušajo z obscenimi vsotami denarja napajati svoje zasebne vodnjake mladosti, sočasno pa ogromno vlagajo v podjetja, ki razvijajo visokotehnološke pomlajevalne terapije. Nekateri to počnejo celo v upanju, da bodo s pomočjo biohekerskih pogruntavščin nekega dne prelisičili smrt.
-
3. 5. 2024 | Mladina 18 | Družba
Predsednik Združenih držav Amerike Joe Biden je morebitne volivce v zvezni državi New Hampshire po telefonu osebno pozival, naj se ne udeležijo lokalnih volitev in naj »svoj glas raje prihranijo za novembrske volitve«. Sočasno so po spletu zakrožile fotografije, na katerih se Donald Trump radostno objema s temnopoltimi podporniki. Na Slovaškem so si ljudje množično prepošiljali zvočni posnetek, na katerem je kandidat za predsednika vlade Michal Šimečka volivce opozarjal, da bo, ko pride na oblast, nemudoma podvojil ceno piva. Indijski volivci po vsej državi prejemajo personalizirana videosporočila, v katerih jih predsednik vlade Narendra Modi osebno in poimensko nagovarja, naj na prihajajočih volitvah (ponovno) glasujejo zanj. V Argentini je po medmrežju zakrožil škandalozen video, v katerem predsednik države Javier Milei izraža naklonjenost zamisli o legalizaciji trga človeških organov. V Veliki Britaniji so se ljudje množično čudili videu, v katerem vodja laburistov Keir Starmer promovira sumljivo piramidno shemo.
-
26. 4. 2024 | Mladina 17 | Svet
Čečenski kulturni minister Musa Dadajev je oznanil, da bo v Čečeniji s prvim junijem začel veljati zakon, ki bo prepovedoval predvajanje ali izvajanje vseh »glasbenih, vokalnih in koreografskih del«, hitrejših od 116 udarcev na minuto. Totalitaristični čečenski vladi pod taktirko avtoritarnega prokremeljskega predsednika Ramzana Kadirova pa očitno ne gredo v nos zgolj poskočnice, saj bo zakon prepovedal tudi glasbo, ki tolče z manj kot osemdesetimi udarci na minuto. Dadajev je »pojasnil«, da bo dovoljeno le predvajanje in izvajanje glasbe, ki je »v skladu s čečensko miselnostjo in občutkom za ritem«.
-
26. 4. 2024 | Mladina 17 | Kultura
Nedavno je v središču prestolnice, med Tromostovjem in Mestnim trgom, v okviru festivala Tresk, »obračuna neodvisne glasbe in založništva«, ki ga že petnajst let organizira Radio Študent, potekalo tradicionalno sejmišče domačih glasbenih založb. Od daleč je bilo prizorišče videti kot kakšen bolšji sejem ali morda celo odprta kuhinja, a pravzaprav so se na stojnicah pod žgočim soncem predstavljali (večidel neodvisni) založniki z vseh možnih glasbenih scen. Na večini naših radijskih postaj, ki najraje vrtijo hite osemdesetih, so pogosto žal spregledani, zato pa bogatijo program frekvence prvega neodvisnega študentskega radia v Evropi.
-
12. 4. 2024 | Mladina 15 | Kultura
»Koga briga moja antifašistična pesem, ko pa delujem znotraj sistema, ki je sam po sebi fašističen?«
Nicolás Jaar, čilensko-ameriški virtuoz palestinskih korenin, je eden najpomembnejših glasbenikov našega časa. Na svetovni glasbeni zemljevid se je umestil že kmalu po tem, ko je dopolnil 20 let. Ob izidu dolgometražnega prvenca Space is Only Noise (2011), ki je krasil vrhove tako rekoč vseh pomembnih seznamov najboljših plošč leta, ga je mednarodna kritiška skupnost okronala za ultimativnega wunderkinda elektronske scene.
-
12. 4. 2024 | Mladina 15 | Kultura
Če se radi pritožujete nad kakovostjo sodobne popularne glasbe in če ste nagnjeni k temu, da od časa do časa pomislite, da »glasba ni več, kar je bila«, morda ne gre le za to, da se starate: empirični podatki kažejo, da so vaši pomisleki upravičeni. Moštvo sedmih evropskih raziskovalcev, ki je analiziralo besedila skladb, izdanih med letoma 1980 in 2020, je ugotovilo, da besedila v popularni glasbi zadnjih 40 let postajajo vse preprostejša in vse bolj ponavljajoča se.
-
5. 4. 2024 | Mladina 14 | Družba
Družbena omrežja so vse bolj preplavljena z motivacijskim žlobudranjem mladih priložnostnih poslovnežev, navadno bradatih in mišičastih moških, ki idealizirajo denar, individualizem in deloholizem, si prizadevajo za samoizpopolnjevanje in nenehno »delo na sebi«, ustvarjanje pasivnega prihodka pa opevajo kot nekakšno božanstvo. Nasvete o motivaciji, disciplini, uresničevanju sanj, vlaganju denarja in ustvarjanju dobička delijo na TikToku, YouTubu in Instagramu, bodisi v obliki kratkih videoblogov, ki so pogosto opremljeni z epsko glasbo in posnetki dragih avtomobilov, bodisi v obliki pogovornih podkastov. V teh se med seboj vselej strinjajo, drug drugega trepljajo po ramenih in si prikimavajo, kot da ob ponavljanju kvazinavdihujočih nasvetov, kot je: »Vsak trenutek, ki ga ne posvetimo ustvarjanju dobička in izboljševanju sebe, je izgubljen čas,« odkrivajo največje življenjske modrosti.
-
22. 3. 2024 | Mladina 12 | Družba
Algoritemsko favoriziranje skrajnosti
TikTok, daleč najhitreje rastoče družbeno omrežje na trgu, zdaj že dolgo ni več le platforma za objavljanje kratkometražnih posnetkov plesnih rutin. Ne, platforma, kjer čas redno preživlja več kot milijarda in pol ljudi, je za mnoge postala osrednji vir novic, tudi političnih, zato so se na TikToku ugnezdili tudi številni politiki, mnenjski voditelji in ideološki influencerji, ki želijo s pomočjo kratkih, lahko prebavljivih videov nagovoriti mlade potencialne volivce. Kakor ugotavlja nedavna raziskava bruseljskega časnika Politico, je pri tiktokovski mobilizaciji novih podpornikov v Evropi uspešna predvsem skrajna desnica, ki na platformi prešteva daleč največ sledilcev in nabira daleč največ všečkov. Pri Politicu sočasno poudarjajo, da so mladi po vsej Evropi čedalje bolj naklonjeni skrajno desni opciji: »Nekatere projekcije kažejo, da bodo skrajno desničarske stranke na junijskih evropskih volitvah osvojile rekordno število sedežev.«
-
15. 3. 2024 | Mladina 11 | Kultura
Prejšnji teden se je v sloviti newyorški galeriji Gallery MC odprla razstava IZJAVE, ki je »dokumentacija« Muzeja sodobne umetnosti P.A.R.A.S.I.T.E. Gre za enega prvih virtualnih muzejev na svetu, ki ga naš mednarodno priznani umetnik Tadej Pogačar vodi že od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja, z njim pa se v ironični maniri poigrava s »strategijo moči, ki jih izvajajo lokalni umetnostni in kulturni centri«.
-
8. 3. 2024 | Mladina 10 | Družba
Most med naravno in umetno inteligenco
Pred mesecem dni je Elon Musk v omrežju X sporočil, da je njegovo podjetje Neuralink, ki razvija tako imenovane nevronske vmesnike, digitalne mostove med človeškimi možgani in računalnikom, tovrstno napravo prvič uspešno vsadilo v možgane ohromelega pacienta. Poskus je, kot je značilno za Muska, zavit v gost oblak skrivnosti, saj je vest o kvaziprelomnem dosežku sporočil v redkobesednem tvitu, kakršnekoli podrobnosti o posegu, pacientu ali rezultatih poskusa pa je zadržal zase. Pred nekaj dnevi je (ponovno v omrežju X) sporočil, da testni pacient z mislimi uspešno upravlja računalniško miško oziroma kazalec miške telepatsko premika po zaslonu.
-
8. 3. 2024 | Mladina 10 | Svet
Že od vzpona prvih prepričljivih sistemov generativne umetne inteligence trepetamo pred prihodnostjo, v kateri bo ta zabrisala meje med resničnostjo in domišljijo in nas popeljala na novo raven v razvoju lažnih novic in politične propagande. Zametki te prihodnosti so že tukaj.
-
Ko je Sanja Fidler, naša vodilna strokovnjakinja za računalniški vid in strojno učenje, ki pri megapodjetju NVIDIA, glavni gonilni sili pri razvoju naprednih računalniških čipov, vodi oddelek za umetno inteligenco, v lanskem intervjuju za Mladino spregovorila o poklicih, ki jih namesto človeka lahko opravlja umetna inteligenca, je bila precej (tehno)optimistična. »Vpliv umetne inteligence tu ni le negativen, omogočila bo tudi ogromno novih delovnih mest,« je povedala in kot primer navedla popolnoma nov poklic, imenovan »inženirstvo promptov«. »Naloga tistega, ki opravlja ta poklic, je oblikovanje učinkovitih besednih ukazov, s katerimi je mogoče iz generativne umetne inteligence iztisniti najboljše mogoče rezultate,« je pojasnila znanstvenica.
-
Porogljive potegavščine ljubljanskega Michelangela
Sprotni slovar slovenskega jezika izraz trolanje razlaga kot »pisati sporočila na družbenih omrežjih z namenom doseči čustveni odziv pri drugih uporabnikih« in »s takim ravnanjem določenemu uporabniku družbenega omrežja namenoma povzročati nelagodje«. The Miha Artnak, grafični oblikovalec, konceptualni umetnik in nabrit satirik, pa trola tudi onkraj medmrežja, denimo v galerijah in medijih. Njegova zadnja pustolovščina na presečišču umetnosti in trolanja je slikarska razstava Last, ki so jo prejšnji teden odprli v ljubljanski Galeriji Vžigalica.
-
Zdi se, kot bi bilo včeraj: pred skoraj desetletjem je festival Ment uzurpiral tako rekoč celotno klubsko krajino v prestolnici in jo za nekaj dni zapolnil z večstoglavo vojsko neodvisnih izvajalcev, za katere prej (razen redkih izjem) nismo še nikoli slišali, a so nas večinoma zelo prijetno presenetili. Takrat, daljnega leta 2014, se je še našel kakšen dvomljivec, ki glasbene festivale obiskuje le, ko ga privabijo znana (ali vsaj že slišana) imena, že po prvi izvedbi Menta pa je bilo vsem jasno, da smo obiskovalci v dobrih rokah programskih vodij, ki vedo, kaj delajo. Mentova delegacija izvidnikov, sestavljena iz peščice glasbenih sladokuscev z izurjenimi ušesi, vse leto potuje po Evropi, marljivo obiskuje sorodne »showcase« (predstavitvene) festivale, kot trofeje nabira imena glasbenikov, ki jo prepričajo, in jih kasneje za nekaj dni uvozi v naše kraje.
-
MRFY / »Vse, kar se lahko zgodi, se bo tudi zgodilo«
Zasedba MRFY se je pred dobrim desetletjem poimenovala po prvem Murphyjevem zakonu, ki pravi, da bo »vse, kar lahko gre narobe, narobe tudi šlo«, vendar se v praksi dejavno postavlja po robu sporočilu te fraze. Ob velikih uspehih, ki jih žanje iz dneva v dan, se namreč zdi, da deluje po ravno obratni logiki. Basist Lenart Merlin nam je ponudil bendovo lastno interpretacijo slovite krilatice. »Vse, kar se lahko zgodi, se bo tudi zgodilo,« pravi. In res se je zgodilo že marsikaj.
-
Ko so analitiki ameriške velebanke Goldman Sachs ob vzponu ChatGPT napovedali, da bo umetna inteligenca nadomestila 300 milijonov zaposlenih, se niso šalili. Odpuščanje je zajelo tehnološko panogo v ZDA, kar je posledica prehoda v avtomatizacijo delovnih mest in čedalje večjega zanašanja na moč generativne umetne inteligence, hkrati pa gre za krčenje delovne sile, ki so jo tehnološka podjetja okrepila med pandemijo.
-
Ob vzponu sistemov generativne umetne inteligence je marsikdo opozarjal, da bodo ti sistemi zabrisali meje med resničnostjo in domišljijo, širili dezinformacije, nas popeljali v novo obdobje lažnih novic in sčasoma zrušili temelje demokracije. Podobno je bilo tudi pred dobrimi petimi leti, ko so se prvič pojavili tako imenovani posnetki »deepfake«, hiperrealistični videoponaredki, s katerimi lahko kogarkoli pripravimo do tega, da reče ali stori karkoli. A tudi zdaj, ko ponaredke »deepfake« poganja generativna umetna inteligenca in jih lahko tako rekoč kdorkoli ustvarja kot po tekočem traku, se zdi, da nas nove ustvarjalne tehnologije še ne bodo pahnile v pogubo. Namesto tega se bomo očitno znašli v poplavi lažne, nekonsenzualne pornografije, kakršna se je te dni kot požar razširila po družbenem omrežju X (nekdanjem Twitterju).
-
Te dni so v lokalnem medmrežju kot gobe po dežju vzniknile objave, ki opozarjajo, da korporacija Meta, ki stoji za vodilnima družbenima omrežjema Facebook in Instagram, aktivno manjša domet različnih (večidel aktivističnih) objav, največkrat tistih, ki izkazujejo podporo Palestini. Slovenski Inštitut 8. marec je na primer zapisal: »Vse naše objave ukinjajo in sesuvajo. Podobno se je dogajalo samo med vodnim referendumom.«
-
Sodni spor zgodovinskega pomena
Sistemi generativne umetne inteligence, pa naj gre za velike jezikovne modele tipa ChatGPT ali za slikarske robote, ki ustvarjajo čedalje bolj impresivne in realistične podobe, že od svojega silovitega vzpona novembra predlani zbujajo hude dileme, povezane z vprašanjem avtorskih pravic. Umetna inteligenca namreč vsebino ustvarja z imitacijo že obstoječega gradiva, ki ga je ustvaril človek, zato se poraja vprašanje, ali gre pri tem pravzaprav za krajo avtorskih pravic. Številni avtorji besedil in podob, s katerih se učijo modeli umetne inteligence, so prepričani, da je tako: počutijo se opeharjene in pravico (ter seveda odškodnine) iščejo na sodiščih. Eden najodmevnejših tovrstnih primerov je nedavna tožba časnika New York Times, ki podjetju OpenAI, vodilnemu akterju v razvoju generativne umetne inteligence, očita, da ChatGPT dokaj dobesedno kopira njegove (avtorsko varovane) članke. Časnik trdi, da je bilo več milijonov člankov, na katerih ima avtorske pravice, uporabljenih za usposabljanje jezikovnega modela, »ki zdaj konkurira novicam kot vir zanesljivih informacij«.
-
Čez dober teden, v nedeljo, 4. februarja, bodo v Los Angelesu podelili najuglednejše glasbene nagrade grammy. A le malo, čisto malo je manjkalo, pa bi morali na tokratni podelitvi, ki bo že 66. po vrsti, spet močno stiskati pesti za slovenske glasbenike. V ožjem krogu kandidatov za nagrade se je – po saksofonistu Juretu Puklu (2020) in kitaristu Maku Grgiću (2021) – namreč znašla slovenska glasbena zasedba Hei’An, in to v kar dveh kategorijah: najboljša metalska izvedba in najboljši rock album. Čeprav se bendu nazadnje ni uspelo uvrstiti med nominirance – med slovenskimi glasbeniki si je nominacijo doslej izboril le Mak Grgić –, je članom v veliko čast že to, da jim je akademija, ki nagrade podeljuje, namenila vsaj premislek. »Pravzaprav še zdaj komaj verjamemo, da smo prišli v ožji izbor potencialnih nominirancev,« priznava frontman in glavni pevec zasedbe Hei’An, 22-letni Matic Blagonič.
-
Gašper Beguš / »Znanstvena fantastika je že postala del resničnosti«
Gašper Beguš je raziskovalec in docent na lingvističnem oddelku kalifornijske Univerze v Berkeleyju. Diplomiral je na Univerzi v Ljubljani in doktoriral na Harvardu, kasneje pa je kot docent deloval tudi na Univerzi Washington. Osrednji vprašanji njegovih študij sta, kako se ljudje učimo govoriti in ali je jezik nekaj unikatno človeškega, kar raziskuje na presečišču jezikoslovja, strojnega učenja in nevroznanosti. Po drugi strani poskuša razumeti tudi, kako delujejo nevronske mreže in veliki jezikovni modeli, s tovrstnimi raziskavami pa išče vzporednice in razlike med tem, kako se jezika učimo ljudje in kako umetna inteligenca.
-
Že pri singlu Barbie World, ki ga je Nicki Minaj skupaj z Ice Spice posnela za soundtrack največje in najbolj rožnate filmske uspešnice lanskega leta, se je zdelo, da je raperka dosegla ustvarjalno dno. A z novo ploščo Pink Friday 2, ki naj bi bila nadaljevanje njene prelomne plošče iz leta 2010, je zabredla še globlje in resno opozorila, da si naziva kraljica rapa preprosto ne zasluži več.
-
Klasična videoigra Tetris, ki so jo sredi osemdesetih let ustvarili v Sovjetski zvezi in se je nato kot požar razširila po svetu, je bila prvič v zgodovini »premagana«. Čeprav je igričarski svet živel v prepričanju, da človeške roke niso sposobne »obrniti« te brezčasne minimalistične igre – do nedavnega je to uspelo le računalniku oziroma umetni inteligenci –, je nasprotno dokazal 13-letni deček iz Oklahome. Vince Clemente, predsednik svetovnega prvenstva klasičnega Tetrisa, je za časnik The New York Times povedal, da »človeku to ni še nikoli uspelo. Pravzaprav gre za nekaj, kar smo do pred nekaj leti imeli za nemogoče.«
-
Ljudje tudi v brezbožnem svetu korporativne kulture hrepenijo po nevidnih silah, ki naj bi jim razložile nerazložljivo, jim pokazale pot in se namesto njih odločale, kadar na pomembna vprašanja ne najdejo odgovorov. Prav v svetu podjetništva in tudi politike se presenetljivo veliko mogotcev zanaša na newageevske kvaziduhovne prakse; energije, čakre, tretje oko, avrični obroči, vraževerje, astrologija, numerologija, okultizem, bela magija, čarobna moč kristalov in podobne zadeve lahko imajo pomembno vlogo tudi denimo pri trošenju javnega denarja in političnih odločitvah, ki zadevajo vse nas, ali pri pomembnih korporativnih dejanjih, ki poganjajo gospodarstvo. Pa še zdaleč ne le v tujini, denimo v Južni Koreji, kjer se direktorji velikih korporacij pred pomembnimi poslovnimi odločitvami radi posvetujejo s prerokovalci in šamani, ali na primer v Silicijevi dolini, kjer tech-bro velikani množično stavijo na transcendentalno meditacijo, mikroodmerjanje psihedeličnih drog in modrosti vzhodnjaških gurujev. Ne, veščine sodobnih šamanov so v poslovno in politično srenjo prodrle tudi pri nas: od nekdanje podpredsednice vlade in evropske komisarke, ki se je notranje odpirala med obredno hojo po žerjavici, prek nekdanje ministrice za finance in državne sekretarke, ki je duhovne nasvete našla pri »belem magu«, vodji sektaške »civilne duhovne šole morale«, do najbogatejše Slovenke, ki se pri poslovnih odločitvah zanaša na astrologijo in pomembne posle sklepa le, kadar so planeti in zvezde ugodno poravnani.
-
Ob prah dvigajočih zamenjavah, ki so konec novembra prevetrile upravni odbor podjetja OpenAI, glavnega igralca pri razvoju umetne inteligence, je časnik The Atlantic poročal o nenavadnem početju Ilye Sutskeverja, enega od soustanoviteljev in glavnih razvijalcev pri podjetju ter glavnega pobudnika nenadne odstavitve direktorja Sama Altmana, ki je na koncu spodletela. Ob poplavi teorij in špekulacij, ki so skušale pojasniti kaos v štabu podjetja, se je pojavila vest o novem skrivnostnem modelu umetne inteligence, ki naj bi bil velik korak proti razvoju »umetne splošne inteligence« (AGI), (za zdaj hipotetične) superinteligentne digitalne entitete, ki je dolgoročni cilj tehnooptimističnih razvijalcev. Po anonimnih pričevanjih uslužbencev naj bi se bil Sutskever pri tem vedel kot ezoterični »duhovni vodja«. Nekemu lokalnemu umetniku naj bi bil dal po naročilu izdelati leseni kip, ki je simboliziral primitivno različico umetne inteligence, v pisarnah podjetja jo je zažgal in skupaj s peščico sodelavcev somišljenikov v obrednem tonu vzklikal: »Začutite AGI! Začutite AGI!«
-
Na drugi strani Atlantika so newageevske in okultistične kvaziduhovne prakse že pred stoletji prodrle v vrhove politične srenje, vrata Bele hiše pa so jim navadno odpirale prve dame. Nancy Reagan je denimo potihoma zaposlila osebno astrologinjo Joan Quigley, ki naj bi bila bdela nad tako rekoč vsako pomembno odločitvijo predsedniškega para Reagan. Po pričevanjih vodje Reaganovega kabineta, ki je njeno vlogo v Beli hiši opisal kot »najbolj varovano skrivnost Reaganove administracije«, je »skoraj vsako pomembnejšo potezo in odločitev, ki sta jo sprejela Reagana, dirigirala ženska iz San Francisca, ki je sestavljala horoskope, da bi se prepričala, ali so planeti ugodno poravnani«. Astrologinja naj bi bila med drugim določala datume pomembnih mednarodnih konferenc, nagovorov v kongresu in predsedniških razprav ter celo termin za odstranitev rakavega polipa, ki je zrasel v debelem črevesu Ronalda Reagana. Še več: predsednikovo zasebno letalo Air Force One brez njenega blagoslova ni smelo vzleteti. Kot je zadevo v knjigi Demon-Haunted World zgovorno povzel sloviti astrofizik Carl Sagan: »Del odločitev, ki vplivajo na prihodnost naše civilizacije, je v rokah šarlatanov.«
-
29. 12. 2023 | Mladina 52 | Družba
Leto vzpona umetne inteligence
Težko je verjeti, da je od prihoda razvpitega pogovornega robota ChatGPT minilo šele dobro leto dni. Od konca lanskega novembra se tako rekoč vsak dan pojavljajo vesti o tektonskih premikih v razvoju umetne inteligence, zaradi katerih se je Silicijeva dolina (ponovno) spremenila v osrednje prizorišče zlate mrzlice 21. stoletja.
